Luka 16
1 Svojim učencem pa je prav tako rekel: »Bil je nek bogataš, ki je imel oskrbnika in ta isti mu je bil zatožen, da je zapravljal njegove dobrine.
Anih loe a hnukbang kaminawk khaeah hae tiah thuih pae let, Angraeng maeto oh, anih loe phoisa pakuem kami maeto tawnh; to phoisa pakuem kami mah angraeng ih hmuennawk to pasaengh pae king boeh, tiah thuih pae o.
2 In poklical ga je ter mu rekel: ›Kako to, da to slišim o tebi? Daj mi obračun svojega oskrbništva, kajti ne boš več mogel biti oskrbnik.‹
To naah angraeng mah phoisa pakuem kami to kawk moe, Ka thaih ih na tamthang loe kawbangmaw oh? Na pakuem ih phoisa cazin to na patuek ah: nang loe kai ih phoisa pakuem kami ah na om mak ai boeh, tiah a naa.
3 Potem je oskrbnik sam pri sebi rekel: ›Kaj naj storim? Kajti moj gospodar od mene jemlje oskrbništvo; kopáti ne morem, prositi me je sram.
To naah phoisa pakuem kami mah, kawbangmaw ka oh han boeh, phoisa pakuem kami ah ka ohhaih hoiah ka angraeng mah ang pathok boeh: kai loe long ka takae thai ai, minawk khaeah hnik han ih doeh ka zat koek.
4 Odločil sem se kaj storiti, da me bodo lahko sprejeli v svoje hiše, ko bom odstavljen od oskrbništva.‹
Phoisa pakuemhaih tok hoi pathok pacoengah, kaminawk mah angmacae im ah kai lak o thai hanah, ka sak han koi tok to ka panoek boeh, tiah a poek.
5 Tako je k sebi poklical vsakega izmed dolžnikov svojega gospodarja in rekel prvemu: ›Koliko dolguješ mojemu gospodarju?‹
To pongah anih mah angraeng ih laiba tawn kaminawk to angmah khaeah kawk boih moe, hmaloe koek kami khaeah, Ka angraeng ih laiba nazetto maw na tawnh? tiah a dueng.
6 In ta je rekel: ›Sto meric olja.‹ Rekel mu je: ›Vzemi svojo zadolžnico in hitro sedi ter zapiši petdeset.‹
Anih mah, Situi tahhaih boengloeng cumvaito, tiah a naa. Phoisa pakuem kami mah anih khaeah, Laiba cazin to na sin ah, karangah anghnu ah loe, quipangato ah tarik ah, tiah a naa.
7 Potem je rekel drugemu: ›In koliko dolguješ ti?‹ In ta je rekel: ›Sto meric pšenice.‹ In rekel mu je: ›Vzemi svojo zadolžnico in zapiši osemdeset.‹
To pacoengah kalah maeto khaeah, Nang loe nazetto maw na coi? tiah a dueng. Anih mah, Canghum noekhaih cumvaito, tiah a naa. Phoisa pakuem kami mah anih khaeah, Laiba cazin to la ah loe, cumvai tazetto ah tarik ah, tiah a naa.
8 In gospodar je pohvalil nepravičnega oskrbnika, ker je modro ravnal, kajti otroci tega sveta so v svojem rodu modrejši od otrok svetlobe. (aiōn g165)
Katoeng ai phoisa pakuem kami loe palunghahaih hoiah toksak pongah, angraeng mah anih to pakoeh: hae long nuiah kaom kaminawk loe a toksak o naah, aanghaih thung kaom kaminawk pongah doeh palungha o kue. (aiōn g165)
9 In pravim vam: ›Prijatelje si pridobivajte s krivičnim mamonom, da vas, ko padete, lahko sprejmejo v večna prebivališča.‹ (aiōnios g166)
Kang thuih o, Katoeng ai long nui ih hmuenmae to nangmah ih ampui ah ohsak hanah patoh oh, to tiah ni na duek o naah, hmuenmae mah dungzan ohhaih ahmuen ah na om o sak tih. (aiōnios g166)
10 Kdor je zvest v tem, kar je najmanjše, je zvest tudi v velikem; kdor pa je nepravičen v najmanjšem, je nepravičen tudi v velikem.
Hmuen zetta nuiah oepthok kami loe, hmuen zetpui nuiah doeh oepthoh: hmuen zetta nuiah oepthok ai kami loe hmuen zetpui nuiah doeh oepthok ai.
11 Če torej niste bili zvesti s krivičnim mamonom, kdo bo vašemu zaupanju poveril resnična bogastva?
To pongah long nui hmuen ah mataeng doeh oepthok ah na om ai nahaeloe, mi mah maw nang to angraeng tangtanghaih hmuen pakuemkung ah na suem tih.
12 In če niste bili zvesti s tem, kar je od drugih ljudi, kdo vam bo dal to, kar je vaše?
Minawk ih hmuen nuiah oepthok ah na om ai nahaeloe, mi mah maw nangmah ih hmuen ah kaom han koi hmuen to na paek tih?
13 Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema, ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo držal k enemu in preziral drugega. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«
Kawbaktih tamna mah doeh angraeng hnetto ih toksak pakaep thai ai: angraeng maeto a hnukma moe, kalah maeto palung han oh; to tih ai boeh loe maeto patawnh moe, kalah maeto prawt han oh. Sithaw tok hoi long tok to na pakaep thai mak ai, tiah a naa.
14 In tudi farizeji, ki so bili lakomni, so slišali vse te stvari in ga zasmehovali.
Phoisa palung hmoek Farasi kaminawk mah hae lok hae thaih o naah, anih to pahnui o thuih.
15 Rekel jim je: »Vi ste tisti, ki sebe opravičujete pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca, kajti to, kar je zelo cenjeno med ljudmi, je v Božjih očeh ogabnost.
Jesu mah nihcae khaeah, minawk hmaa ah loe katoeng kami baktiah na oh o; toe Sithaw mah loe nangcae ih palungthin to panoek: kaminawk hmaa ah kasang ah khingya ih hmuen loe Sithaw mikhnuk ah panuet thok hmuen ah ni oh.
16 Postava in preroki so bili do Janeza. Od tedaj se oznanja Božje kraljestvo in vsak pritiska vanj.
Kaalok hoi tahmaanawk ih lok loe Johan dung khoek to ni oh: to nathuem hoi kamtong Sithaw mah siangpahrang ah ukhaih prae tamthang to taphong o boeh, kaminawk boih mah a thungah akun thai hanah tha pathok o.
17 Lažje pa je za nebo in zemljo, da preideta, kakor da manjka ena pičica postave.
Kaalok tetta anghmat pongah loe, long hoi van anghmat han zoi kue.
18 Kdorkoli odslovi svojo ženo in poroči drugo, zagreši zakonolomstvo, in kdorkoli poroči njo, ki jo je njen soprog odslovil, zagreši zakonolomstvo.
Mi kawbaktih doeh a zu to pakhrah moe, kalah nongpata la kami loe, a zu laep ah zaehaih sah kami ah oh: a sava mah pakhrak ih nongpata zu haih kami doeh, a zu leap ah zaehaih sah kami ah ni oh.
19 Bil je nek bogataš, ki je bil oblečen v škrlat in tanko laneno platno in vsak dan razkošno jedel in pil
Angraeng maeto oh, anih loe kahni kamling hoi kahoih puu kahni to angkuk moe, ni thokkruek kanawm acaeng.
20 in bil je nek berač, po imenu Lazar, ki je bil poln vnetij položen pred njegova velika vrata
Angraeng ih khongkha taengah, Lazaru, tiah ahmin kaom buh hni kami maeto oh, takpum loe ahmaa hoiah koi,
21 in želel je biti nahranjen z drobtinami, ki so padale z bogataševe mize; poleg tega so prišli psi in lizali njegova vnetja.
anih loe angraeng ih caboi hoi kakrah caaknoinawk to caak hanah a koeh: toe uinawk angzoh o moe, anih ih ahmaa to palaeh pae o.
22 Pripetilo pa se je, da je berač umrl in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje, in tudi bogataš je umrl ter bil pokopan
Buh hnih kami loe duek, to naah van kaminawk mah anih to Abraham ih saoek ah tapom pae o: angraeng kami doeh duek toeng, anih loe aphum o.
23 in v peklu je povzdignil svoje oči, medtem ko je bil mučen in daleč stran zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. (Hadēs g86)
Anih loe hell thungah patangkhang, van bang a khet tahang naah, Abraham saoek nuiah kaom, Lazaru to ahmuen kangthla hoiah a hnuk. (Hadēs g86)
24 In zaklical je ter rekel: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da bi lahko konico svojega prsta pomočil v vodo in ohladil moj jezik, kajti mučen sem v tem plamenu.‹
Anih loe hangh moe, Pa Abraham, ka nuiah palungnathaih tawn raeh, Lazarus mah a bangpazung to tui thungah nup moe, kai ih palai ah tui kangqai ang pacaa pae hanah patoeh raeh; kai loe hae ih hmai kangqong hoiah patang ka khang boeh, tiah a naa.
25 Toda Abraham je rekel: ›Sin, spomni se, da si v svojem življenju prejemal svoje dobre stvari in prav tako Lazar zle stvari; toda on je sedaj potolažen, ti pa si mučen.
Toe Abraham mah, Capa, nang loe na hing thungah kahoih hmuennawk to na hak, to baktih toengah Lazaru doeh kasae hmuennawk to a hak, tito panoek ah: toe anih loe vaihi monghaih to hnuk boeh moe, nang loe patang na khang boeh.
26 Poleg vsega tega pa je med nami in teboj velik, nespremenljiv prepad, tako da tisti, ki bi hoteli prečkati od tod k vam, ne morejo niti oni ne morejo prečkati k nam, da bi prišli od tam.‹
Hae hmuennawk boih pacoengah, nang hoi kaicae salakah kalen parai tahawt to oh boeh: to pongah mi kawbaktih mah doeh hae ahmuen hoiah nang khaeah caeh thai mak ai, to baktih toengah mi kawbaktih mah doeh to ih ahmuen hoiah haeah angzo thai mak ai, tiah a naa.
27 Potem je rekel: ›Prosim te torej oče, da ga pošlješ k hiši mojega očeta,
To naah angraeng mah, pa, tahmenhaih kang hnik, Lazaru to kam pa im ah patoeh raeh:
28 kajti pet bratov imam, da jim bo lahko pričeval, da ne bi tudi oni prišli v ta kraj mučenja.‹
nawkamya pangato ka tawnh vop; hae patangkhanghaih ahmuen ah nihcae angzoh o toeng han ai ah, Lazarus mah nihcae khaeah thui pae rae nasoe, tiah a naa.
29 Abraham mu reče: ›Imajo Mojzesa in preroke, naj njih poslušajo.‹
Abraham mah, anih khaeah, Mosi hoi tahmaanawk a tawnh o bae; nihcae ih lok to tahngai o nasoe, tiah a naa.
30 Ta pa je rekel: ›Ne, oče Abraham, toda če gre k njim kdo od mrtvih, se bodo pokesali.‹
Anih mah, to tih na ai ni, pa Abraham: kadueh thung hoiah kami maeto nihcae khaeah caeh nahaeloe, nihcae mah dawnpakhuem o tih, tiah a naa.
31 On pa mu je rekel: ›Če ne poslušajo ne Mojzesa in ne prerokov, ne bodo pregovorjeni, četudi nekdo vstane od mrtvih.‹«
Abraham mah anih khaeah, Nihcae mah Mosi hoi tahmaanawk ih lok to tahngai o ai nahaeloe, duek thung hoiah angthawk let kami mah nihcae to pacae khing cadoeh, tahngai o mak ai, tiah a naa.
