Jozue 17

1 Tam je bil tudi žreb za Manásejev rod; kajti on je bil Jožefov prvorojenec; namreč zaradi Manásejevega prvorojenca Mahírja, Gileádovega očeta: ker je bil bojevnik, zato je imel Gileád in Bašán. 2 Tam je bil tudi žreb za preostanek Manásejevih otrok po njihovih družinah; za otroke Abiézerja in za otroke Heleka in za otroke Asriéla in za otroke Sihema in za otroke Heferja in za otroke Šemidája: to so bili dečki Manáseja, Jožefovega sina po njihovih družinah. 3 Toda Celofhád, sin Heferja, sin Gileáda, sin Mahírja, sin Manáseja, ni imel sinov, temveč hčere: in to so imena njegovih hčera: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca. 4 Prišle so blizu, pred duhovnika Eleazarja in pred Józueta, Nunovega sina in pred prince, rekoč: „ Gospod je zapovedal Mojzesu, da nam daste dediščino med našimi brati.“Zato jim je glede na Gospodovo zapoved dal dediščino med brati njihovega očeta. 5 Tam je padlo deset deležev Manáseju, poleg dežel Gileád in Bašán, ki sta bili na drugi strani Jordana; 6 kajti Manásejeve hčere so imele dediščino med njegovimi sinovi: preostanek Manásejevih sinov pa je imel deželo Gileád. 7 Manásejeva pokrajina je bila od Aserja do Mihmetáta, ki leži pred Sihemom; in meja je potekala vzdolž desne roke do prebivalcev En Tapúaha. 8 Torej Manáse je imel deželo Tapúah: toda Tapúah na Manásejevi meji je pripadal Efrájimovim otrokom; 9 in pokrajina se je spustila k reki Kano, južno od reke: ta Efrájimova mesta so med Manásejevimi mesti: tudi Manásejeve pokrajine so bile na severni strani reke in njihovi izhodi so bili pri morju: 10 proti jugu je bilo Efrájimovo in proti severu je bilo Manásejevo in morje je njegova meja; in na severu sta se srečala v Aserju in na vzhodu v Isahárju. 11 Manáse je imel v Isahárju in v Aserju Bet Šeán in njegova mesta in Jibleám in njegova mesta in prebivalce Dora in njegova mesta in prebivalce En Dora in njegova mesta in prebivalce Taanáha in njegova mesta in prebivalce Megída in njegova mesta, celó tri dežele. 12 Vendar Manásejevi otroci niso mogli napoditi prebivalcev teh mest; temveč so v tej deželi hoteli prebivati Kánaanci. 13 Vendar se je pripetilo, ko so Izraelovi otroci postali močni, da so Kánaance podvrgli davku; toda niso jih popolnoma pognali ven. 14 Jožefovi otroci so spregovorili Józuetu, rekoč: „Zakaj si mi dal, da podedujem samo en žreb in en delež, glede na to, da sem veliko ljudstvo, ker me je Gospod doslej blagoslavljal?“ 15 Józue jim je odgovoril: „Če si veliko ljudstvo, potem se dvigni v gozdnato deželo in tam posekaj zase v deželi Perizéjcev in velikanov, če je gora Efrájim zate preozka.“ 16 In Jožefovi otroci so rekli: „Hrib ni dovolj za nas: in vsi Kánaanci, ki prebivajo v dolinski deželi, imajo vozove iz železa, tako tisti, ki so iz Bet Šeána in njegovih mest in tisti, ki so iz doline Jezreél.“ 17 In Józue je spregovoril Jožefovi hiši, celó Efrájimu in Manáseju, rekoč: „Ti si veliko ljudstvo in imaš veliko moč: ne boš imel samo enega deleža. 18 Toda gora bo tvoja; kajti to je les in ti ga boš posekal: in dohodek od tega bo tvoj, kajti napodil boš Kánaance, čeprav imajo železne vozove in čeprav so močni.“