< Janez 20 >
1 Prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je bilo še temno, k mavzoleju in vidi kamen odvzet stran od mavzoleja.
2 Tedaj steče in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad in jima reče: »Gospoda so odnesli iz mavzoleja in ne vemo, kam so ga položili.«
3 Peter in ta drugi učenec sta torej odšla naprej in prišla k mavzoleju.
4 Tako sta oba skupaj tekla; drugi učenec pa je Petra prehitel in prvi prišel k mavzoleju.
5 In ko se je sklonil navzdol in pogledal noter, je videl ležati lanene trakove, vendar ni vstopil vanj.
6 Tedaj pride Simon Peter, ki mu je sledil in gre v mavzolej ter vidi ležati lanene trakove;
7 prtič pa, ki je bil okoli njegove glave, ni ležal z lanenimi trakovi, temveč je bil sam zase skupaj zvit na kraju.
8 Tedaj je vstopil tudi ta drugi učenec, ki je prvi prišel k mavzoleju in videl je in veroval.
9 Kajti doslej še nista poznala pisma, da mora vstati od mrtvih.
10 Potem sta učenca ponovno odšla na njun lastni dom.
11 Toda Marija je jokajoč stala zunaj mavzoleja in med jokom se je sklonila navzdol ter pogledala v mavzolej
12 in vidi sedeti dva angela v belem, enega pri glavi, drugega pa pri stopalih, kjer je ležalo Jezusovo telo.
13 In onadva sta ji rekla: »Ženska, zakaj jokaš?« Reče jima: »Ker so odnesli mojega Gospoda, pa ne vem, kam so ga položili.«
14 In ko je to rekla, se je obrnila nazaj ter zagledala Jezusa, kako stoji, pa ni vedela, da je bil to Jezus.
15 Jezus ji reče: »Ženska, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Ker je mislila, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga odnesel od tod, mi povej, kam si ga položil in odnesla ga bom proč.«
16 Jezus ji reče: »Marija.« Obrnila se je in mu reče: »Rabuni, « kar pomeni: »Učitelj.«
17 Jezus ji reče: »Ne dotakni se me, kajti nisem se še dvignil k svojemu Očetu, toda pojdi k mojim bratom in jim povej: ›Dvignem se k svojemu Očetu in vašemu Očetu in k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹«
18 Marija Magdalena je prišla ter učencem povedala, da je videla Gospoda in da ji je govoril te stvari.
19 Potem je istega dne zvečer, ko je bil prvi dan tedna, ko so bila vrata, kjer so bili učenci zbrani, zaradi strahu pred Judi zaprta, prišel Jezus ter stopil na sredo in jim reče: »Mir vam bodi.«
20 In ko je tako rekel, jim je pokazal svoji roki in svojo stran. Potem ko so videli Gospoda, so bili učenci veseli.
21 Tedaj jim je Jezus ponovno rekel: »Mir vam bodi. Kakor me je moj Oče poslal, točno tako jaz vas pošiljam.«
22 In ko je to rekel, je dihnil nanje in jim reče: »Prejmite Svetega Duha.
23 Katerimkoli grehe odpustite, so jim odpuščeni; in katerimkoli grehe zadržite, so jim zadržani.«
24 Toda ko je prišel Jezus, Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvojček, ni bilo z njimi.
25 Drugi učenci so mu torej rekli: »Videli smo Gospoda.« On pa jim je rekel: »Razen če ne bom videl na njegovih rokah odtisa žebljev in svojega prsta položil v odtis žebljev in svoje roke porinil v njegovo stran, ne bom veroval.«
26 In po osmih dneh so bili njegovi učenci ponovno znotraj in Tomaž z njimi. Potem je pri zaprtih vratih prišel Jezus in stal na sredi ter rekel: »Mir vam bodi.«
27 Potem reče Tomažu: »Sezi s svojim prstom sèm in poglej moji roki in sezi s svojo roko tja ter jo porini v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren.«
28 In Tomaž je odgovoril ter mu rekel: »Moj Gospod in moj Bog.«
29 Jezus mu reče: »Tomaž, ker si me videl, si veroval; blagoslovljeni so tisti, ki niso videli, pa so vendarle verovali.«
30 In resnično je v prisotnosti svojih učencev Jezus storil mnoga druga znamenja, ki niso zapisana v tej knjigi,
31 toda ta so zapisana, da bi vi lahko verovali, da Jezus je Kristus, Božji Sin in da bi verujoč, lahko imeli življenje v njegovem imenu.
