Janez 16

1 »Te besede sem vam govoril, da se ne bi pohujšali.

2 Izločali vas bodo iz sinagog; da, prihaja čas, da bo, kdorkoli vas ubija, mislil, da opravlja službo Bogu.

3 In te stvari vam bodo počeli, ker niso spoznali niti Očeta niti mene.

4 Toda te stvari sem vam povedal, da se boste lahko spomnili, ko bo prišel čas, da sem vam povedal o njih. Teh stvari pa vam na začetku nisem povedal, ker sem bil z vami.

5 Toda sedaj grem svojo pot k njemu, ki me je poslal, pa me nihče izmed vas ne vpraša: ›Kam greš?‹

6 Toda ker sem vam povedal te stvari, je vaše srce napolnila bridkost.

7 Vendar vam govorim resnico. Za vas je koristno, da odidem, kajti če ne odidem, potem Tolažnik ne bo prišel k vam, toda če odidem, vam ga bom poslal.

8 In ko on pride, bo grajal svet o grehu in o pravičnosti in o sodbi:

9 o grehu, ker ne verujejo vame;

10 o pravičnosti, ker grem k svojemu Očetu in me ne boste več videli;

11 o sodbi, ker je princ tega sveta obsojen.

12 Imam vam povedati še mnogo stvari, toda sedaj jih ne morete nositi.

13 Vendar ko pride on, Duh resnice, vas bo usmerjal v vso resnico, kajti ne bo govoril iz sebe, temveč karkoli bo slišal, to bo govoril in pokazal vam bo stvari, ki pridejo.

14 On me bo proslavil, kajti prejel bo od mojega in vam bo to pokazal.

15 Vse stvari, ki jih ima Oče, so moje. Torej sem rekel, da bo vzel od mojega in vam bo to pokazal.

16 Malo časa in me ne boste videli in ponovno, malo časa in me boste videli, ker grem k Očetu.«

17 Tedaj so nekateri izmed njegovih učencev med seboj govorili: »Kaj je to, da nam pravi: ›Malo časa in me ne boste videli, in ponovno, malo časa in me boste videli‹ in: ›Ker grem k Očetu?‹«

18 Rekli so torej: »Kaj je to, kar pravi: ›Malo časa?‹ Ne moremo povedati, kaj pravi.«

19 Torej Jezus je vedel, da so ga bili željni vprašati in jim je rekel: »Ali med seboj povprašujete, ker sem rekel: ›Malo časa in me ne boste videli, in ponovno, malo časa in me boste videli?‹

20 Resnično, resnično, povem vam: ›Da boste jokali in žalovali, toda svet se bo veselil; vi pa boste žalostni, toda vaša žalost bo obrnjena v radost.‹

21 Ženska, ko je v porodnih mukah, ima bridkost, ker je prišla njena ura; toda takoj, ko je razbremenjena otroka, se zaradi radosti, da je človek rojen na svet, ne spominja več tesnobe.

22 In zato imate sedaj bridkost. Toda ponovno vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vaše radosti vam nihče ne bo odvzel.

23 In na tisti dan me ne boste ničesar vprašali. Resnično, resnično, povem vam: ›Karkoli boste zahtevali od Očeta v mojem imenu, vam bo to dal.‹

24 Doslej niste ničesar zahtevali v mojem imenu. Zahtevajte in boste prejeli, da bo vaša radost lahko popolna.

25 Te stvari sem vam govoril v pregovorih, toda prihaja čas, ko vam ne bom več govoril v pregovorih, temveč vam bom o Očetu odkrito pokazal.

26 Na tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas,

27 kajti sam Oče vas ima rad, ker ste me imeli radi in ste verovali, da sem prišel od Boga.

28 Prišel sem od Očeta in prišel sem na svet; zopet zapustim svet in grem k Očetu.«

29 Njegovi učenci so mu rekli: »Glej, sedaj govoriš odkrito in ne govoriš pregovora.

30 Sedaj smo prepričani, da veš vse stvari in ne potrebuješ, da bi te katerikoli človek vprašal. Po tem verujemo, da si prišel od Boga.«

31 Jezus jim je odgovoril: »Sedaj verujete?

32 Glejte, prihaja ura, da, pravkar je prišla, da boste razkropljeni, vsak k svojemu lastnemu, mene pa boste pustili samega; in vendar nisem sam, ker je Oče z menoj.

33 Te stvari sem vam govoril, da boste lahko imeli mir v meni. Na svetu boste imeli stisko, toda bodite dobre volje, jaz sem svet premagal.«