< Job 7 >

1 Mar ni določen čas za človeka na zemlji? Mar niso njegovi dnevi prav tako podobni najemnikovim dnevom?
L'homme n'a-t-il pas sur la terre un service de soldat, et ses jours ne sont-ils pas comme ceux d'un mercenaire?
2 Kakor si služabnik iskreno želi sence in kakor najemnik gleda za nagrado svojega dela,
Comme un esclave, il soupire après l'ombre, et, comme un mercenaire, il attend son salaire.
3 tako sem prisiljen, da posedujem mesece ničnosti in naporne noči so mi določene.
Ainsi j'ai reçu en partage des mois de déception, et l'on m'a assigné des nuits de fatigue.
4 Ko se uležem, rečem: ›Kdaj bom vstal in bo noč minila? Poln sem premetavanja sem ter tja do jutranjega svitanja.
Si je suis couché, je dis: Quand me lèverai-je? Quand finira la nuit? Et je suis rassasié d'inquiétudes jusqu'au point du jour.
5 Moje meso je pokrito z ličinkami in grudami prahu; moja koža je razpokana in postala je gnusna.
Ma chair est couverte de vermine et d'écailles terreuses; ma peau se crevasse et coule.
6 Moji dnevi so bolj nagli kakor tkalski čolniček in preživeti so brez upanja.
Mes jours ont passé plus légers que la navette du tisserand, et ils se consument sans espoir.
7 Oh, spomnite se, da je moje življenje veter. Moje oko ne bo več videlo dobrega.
Considère que ma vie est un souffle, et que mon œil ne reverra plus le bonheur.
8 Oko tistega, ki me je videlo, me ne bo več videlo. Tvoje oči so na meni, mene pa ni.
L'œil qui me voit, ne m'apercevra plus; tes yeux me chercheront, et je ne serai plus.
9 Kakor je oblak použit in izginil proč, tako kdor gre dol h grobu, ne bo več prišel gor. (Sheol h7585)
La nuée se dissipe et s'en va, ainsi celui qui descend aux enfers n'en remontera pas. (Sheol h7585)
10 Ne bo se več vrnil k svojemu domu niti ga njegov kraj ne bo več poznal.
Il ne reviendra plus dans sa maison, et son lieu ne le reconnaîtra plus.
11 Zato ne bom zadrževal svojih ust; govoril bom v tesnobi svojega duha, pritoževal se bom v grenkobi svoje duše.
C'est pourquoi, je ne retiendrai point ma bouche, je parlerai dans la détresse de mon esprit, je me plaindrai dans l'amertume de mon âme.
12 Mar sem morje ali kit, da ti postavljaš stražo nad menoj?
Suis-je une mer? Suis-je un monstre marin, pour que tu poses autour de moi une garde?
13 Ko rečem: ›Moja postelja me bo tolažila, moje ležišče bo lajšalo mojo pritožbo, ‹
Quand je dis: Mon lit me consolera; ma couche me soulagera de ma peine;
14 takrat me ti strašiš s sanjami in me prek videnj spravljaš v grozo,
Alors, tu me terrifies par des songes, et tu m'épouvantes par des visions.
15 tako da moja duša raje izbira dušenje in smrt, kakor pa moje življenje.
Ainsi j'aime mieux étouffer, j'aime mieux mourir que conserver mes os.
16 To se mi gabi. Ne bi hotel živeti večno. Pustite me samega, kajti moji dnevi so ničevost.
Je suis ennuyé de la vie. Je ne vivrai pas toujours. Retire-toi de moi, car mes jours sont un souffle.
17 Kaj je človek, da bi ga ti poveličeval? In da bi svoje srce naravnal nanj?
Qu'est-ce que l'homme pour que tu en fasses un si grand cas, pour que tu prennes garde à lui?
18 Da bi ga ti obiskoval vsako jutro in ga preizkušal vsak trenutek?
Pour que tu l'inspectes tous les matins, pour que tu le scrutes à chaque instant?
19 Kako dolgo ne boš odšel od mene niti me ne boš pustil samega, dokler ne pogoltnem svoje sline?
Quand finiras-tu de me regarder? Ne me lâcheras-tu pas, pour que j'avale ma salive?
20 Grešil sem. Kaj ti bom storil, oh ti, varuh ljudi? Zakaj si me postavil kakor znamenje zoper tebe, tako da sem breme samemu sebi?
Si j'ai péché, que t'ai-je fait, à toi, ô surveillant des hommes! Pourquoi m'as-tu mis en butte à tes coups, et suis-je à charge à moi-même?
21 Zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš moje krivičnosti? Kajti sedaj bom spal v prahu in iskal me boš zjutraj, toda mene ne bo.«
Et pourquoi ne pardonnes-tu pas mon péché, et ne fais-tu pas disparaître mon iniquité? Car je vais maintenant me coucher dans la poussière; tu me chercheras, et je ne serai plus.

< Job 7 >