Job 7
1 Mar ni določen čas za človeka na zemlji? Mar niso njegovi dnevi prav tako podobni najemnikovim dnevom?
Knyythod is lijf of man on erthe, and his daies ben as the daies of an hired man.
2 Kakor si služabnik iskreno želi sence in kakor najemnik gleda za nagrado svojega dela,
As an hert desireth schadowe, and as an hirede man abideth the ende of his werk;
3 tako sem prisiljen, da posedujem mesece ničnosti in naporne noči so mi določene.
so and Y hadde voide monethis, and Y noumbrede trauailous niytes to me.
4 Ko se uležem, rečem: ›Kdaj bom vstal in bo noč minila? Poln sem premetavanja sem ter tja do jutranjega svitanja.
If Y schal slepe, Y schal seie, Whanne schal Y rise? and eft Y schal abide the euentid, and Y schal be fillid with sorewis `til to derknessis.
5 Moje meso je pokrito z ličinkami in grudami prahu; moja koža je razpokana in postala je gnusna.
Mi fleisch is clothid with rot, and filthis of dust; my skyn driede vp, and is drawun togidere.
6 Moji dnevi so bolj nagli kakor tkalski čolniček in preživeti so brez upanja.
My daies passiden swiftliere thanne a web is kit doun `of a webstere; and tho daies ben wastid with outen ony hope.
7 Oh, spomnite se, da je moje življenje veter. Moje oko ne bo več videlo dobrega.
God, haue thou mynde, for my lijf is wynde, and myn iye schal not turne ayen, that it se goodis.
8 Oko tistega, ki me je videlo, me ne bo več videlo. Tvoje oči so na meni, mene pa ni.
Nethir the siyt of man schal biholde me; but thin iyen ben in me, and Y schal not `be in deedli lijf.
9 Kakor je oblak použit in izginil proč, tako kdor gre dol h grobu, ne bo več prišel gor. (Sheol h7585)
As a cloude is wastid, and passith, so he that goith doun to helle, schal not stie; (Sheol h7585)
10 Ne bo se več vrnil k svojemu domu niti ga njegov kraj ne bo več poznal.
nether schal turne ayen more in to his hows, and his place schal no more knowe hym.
11 Zato ne bom zadrževal svojih ust; govoril bom v tesnobi svojega duha, pritoževal se bom v grenkobi svoje duše.
Wherfor and Y schal not spare my mouth; Y schal speke in the tribulacioun of my spirit, Y schal talke togidere with the bitternesse of my soule.
12 Mar sem morje ali kit, da ti postavljaš stražo nad menoj?
Whether Y am the see, ethir a whal, for thou hast cumpassid me with prisoun?
13 Ko rečem: ›Moja postelja me bo tolažila, moje ležišče bo lajšalo mojo pritožbo, ‹
If Y seie, My bed schal coumfort me, and Y schal be releeuyd, spekynge with me in my bed;
14 takrat me ti strašiš s sanjami in me prek videnj spravljaš v grozo,
thou schalt make me aferd bi dremys, and thou schalt schake me with `orrour, ethir hidousnesse, `bi siytis.
15 tako da moja duša raje izbira dušenje in smrt, kakor pa moje življenje.
Wherfor my soule `chees hangyng, and my boonys cheesiden deth.
16 To se mi gabi. Ne bi hotel živeti večno. Pustite me samega, kajti moji dnevi so ničevost.
`Y dispeiride, now Y schal no more lyue; Lord, spare thou me, for my daies ben nouyt.
17 Kaj je človek, da bi ga ti poveličeval? In da bi svoje srce naravnal nanj?
What is a man, for thou `magnifiest hym? ether what settist thou thin herte toward hym?
18 Da bi ga ti obiskoval vsako jutro in ga preizkušal vsak trenutek?
Thou visitist hym eerly, and sudeynli thou preuest hym.
19 Kako dolgo ne boš odšel od mene niti me ne boš pustil samega, dokler ne pogoltnem svoje sline?
Hou long sparist thou not me, nether suffrist me, that Y swolowe my spotele?
20 Grešil sem. Kaj ti bom storil, oh ti, varuh ljudi? Zakaj si me postavil kakor znamenje zoper tebe, tako da sem breme samemu sebi?
Y haue synned; A! thou kepere of men, what schal Y do to thee? Whi hast thou set me contrarie to thee, and Y am maad greuouse to my silf?
21 Zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš moje krivičnosti? Kajti sedaj bom spal v prahu in iskal me boš zjutraj, toda mene ne bo.«
Whi doist thou not awei my sinne, and whi takist thou not awei my wickidnesse? Lo! now Y schal slepe in dust, and if thou sekist me eerli, Y schal not abide.
