< Job 7 >

1 Mar ni določen čas za človeka na zemlji? Mar niso njegovi dnevi prav tako podobni najemnikovim dnevom?
"Isn't a man forced to labor on earth? Aren't his days like the days of a hired hand?
2 Kakor si služabnik iskreno želi sence in kakor najemnik gleda za nagrado svojega dela,
As a servant who earnestly desires the shadow, as a hireling who looks for his wages,
3 tako sem prisiljen, da posedujem mesece ničnosti in naporne noči so mi določene.
so am I made to possess months of misery, wearisome nights are appointed to me.
4 Ko se uležem, rečem: ›Kdaj bom vstal in bo noč minila? Poln sem premetavanja sem ter tja do jutranjega svitanja.
When I lie down, I say, 'When shall I arise, and the night be gone?' I toss and turn until the dawning of the day.
5 Moje meso je pokrito z ličinkami in grudami prahu; moja koža je razpokana in postala je gnusna.
My flesh is clothed with worms and clods of dust. My skin closes up, and breaks out afresh.
6 Moji dnevi so bolj nagli kakor tkalski čolniček in preživeti so brez upanja.
My days are swifter than a weaver's shuttle, and are spent without hope.
7 Oh, spomnite se, da je moje življenje veter. Moje oko ne bo več videlo dobrega.
Oh remember that my life is a breath. My eye shall no more see good.
8 Oko tistega, ki me je videlo, me ne bo več videlo. Tvoje oči so na meni, mene pa ni.
The eye of him who sees me shall see me no more. Your eyes shall be on me, but I shall not be.
9 Kakor je oblak použit in izginil proč, tako kdor gre dol h grobu, ne bo več prišel gor. (Sheol h7585)
As the cloud is consumed and vanishes away, so he who goes down to Sheol shall come up no more. (Sheol h7585)
10 Ne bo se več vrnil k svojemu domu niti ga njegov kraj ne bo več poznal.
He shall return no more to his house, neither shall his place know him any more.
11 Zato ne bom zadrževal svojih ust; govoril bom v tesnobi svojega duha, pritoževal se bom v grenkobi svoje duše.
"Therefore I will not keep silent. I will speak in the anguish of my spirit. I will complain in the bitterness of my soul.
12 Mar sem morje ali kit, da ti postavljaš stražo nad menoj?
Am I a sea, or a sea monster, that you put a guard over me?
13 Ko rečem: ›Moja postelja me bo tolažila, moje ležišče bo lajšalo mojo pritožbo, ‹
When I say, 'My bed shall comfort me. My couch shall ease my complaint;'
14 takrat me ti strašiš s sanjami in me prek videnj spravljaš v grozo,
then you scare me with dreams, and terrify me through visions:
15 tako da moja duša raje izbira dušenje in smrt, kakor pa moje življenje.
so that my soul chooses strangling, death rather than my bones.
16 To se mi gabi. Ne bi hotel živeti večno. Pustite me samega, kajti moji dnevi so ničevost.
I loathe my life. I do not want to live forever. Leave me alone, for my days are but a breath.
17 Kaj je človek, da bi ga ti poveličeval? In da bi svoje srce naravnal nanj?
What is man, that you should magnify him, that you should set your mind on him,
18 Da bi ga ti obiskoval vsako jutro in ga preizkušal vsak trenutek?
that you should visit him every morning, and test him every moment?
19 Kako dolgo ne boš odšel od mene niti me ne boš pustil samega, dokler ne pogoltnem svoje sline?
How long will you not look away from me, nor leave me alone until I swallow down my spittle?
20 Grešil sem. Kaj ti bom storil, oh ti, varuh ljudi? Zakaj si me postavil kakor znamenje zoper tebe, tako da sem breme samemu sebi?
If I have sinned, what do I do to you, you watcher of men? Why have you set me as a mark for you, so that I am a burden to myself?
21 Zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš moje krivičnosti? Kajti sedaj bom spal v prahu in iskal me boš zjutraj, toda mene ne bo.«
Why do you not pardon my disobedience, and take away my iniquity? For now shall I lie down in the dust. You will seek me diligently, but I shall not be."

< Job 7 >