Job 31

1 Sklenil sem zavezo s svojimi očmi. Zakaj naj bi potem mislil na devico?

2 Kajti kakšen delež od Boga je od zgoraj? In kakšna dediščina od Vsemogočnega od zgoraj?

3 Mar ni uničenje za zlobne? In posebna kazen za delavce krivičnosti?

4 Mar on ne vidi mojih poti in šteje vse moje korake?

5 Če sem hodil z ničnostjo ali če je moje stopalo hitelo k prevari,

6 naj bom stehtan na pravilni tehtnici, da Bog lahko spozna mojo neokrnjenost.

7 Če se je moj korak obrnil iz poti in je moje srce hodilo za mojimi očmi in če se je kakršenkoli madež prilepil na moje roke,

8 potem naj jaz sejem in naj drug jé. Da, naj bo moje potomstvo izkoreninjeno.

9 Če je bilo moje srce zavedeno z žensko, ali če sem prežal pri vratih svojega soseda,

10 potem naj moja žena melje drugemu in naj se drugi sklanjajo nadnjo.

11 Kajti to je grozoten zločin. Da, to je krivičnost, ki naj se kaznuje s sodniki.

12 Kajti to je ogenj, ki použiva v uničenje in bi izkoreninil ves moj donos.

13 Če sem preziral zadevo svojega sluga ali svoje dekle, ko so se pričkali z menoj,

14 kaj bom potem storil, ko se dvigne Bog? In ko on obiskuje, kaj naj mu odgovorim?

15 Mar ni on, ki me je naredil v maternici, naredil njega? Ali naju ni eden oblikoval v maternici?

16 Če sem uboge zadržal pred njihovo željo, ali očem vdove storil, da opešajo,

17 ali sem sam pojedel svoj grižljaj in osiroteli ni jedel od njega

18 (kajti od moje mladosti je bil vzgajan z menoj kakor z očetom in usmerjal sem jo od maternice svoje matere),

19 če sem gledal kogarkoli giniti zaradi pomanjkanja obleke ali kateregakoli revnega brez pokrivala,

20 če me njegova ledja niso blagoslovila in če ni bil ogret z runom moje ovce;

21 če sem povzdignil svojo roko zoper osirotelega, ko sem videl svojo pomoč v velikih vratih,

22 potem naj moj laket pade od moje lopatice in moj laket [naj] bo odlomljen od kosti.

23 Kajti uničenje od Boga mi je bilo strahota in zaradi razloga njegovega visočanstva ne bi mogel zdržati.

24 Če sem zlato naredil za svoje upanje ali sem čistemu zlatu rekel: › Ti si moje zaupanje, ‹

25 če sem se veselil, ker je bilo moje premoženje veliko in ker je moja roka veliko pridobila,

26 če sem pogledal sonce, ko je sijalo ali luno hoditi v sijaju

27 in je bilo moje srce skrivno premamljeno, oziroma so moja usta poljubila mojo roko?

28 Tudi to bi bila krivičnost, da bi bil kaznovan od sodnika, kajti jaz bi zanikal Boga, ki je zgoraj.

29 Če sem se veselil ob uničenju tistega, ki me je sovražil ali sem se povzdignil, ko ga je našlo zlo,

30 niti svojim ustom nisem dopustil, da grešijo z želenjem prekletstva njegovi duši.

31 Če možje mojega šotora niso rekli: ›Oh, da bi imeli njegovo meso! Ne moremo biti zadovoljni.‹

32 Tujec ni prenočeval na ulici, temveč sem svoja vrata odprl popotniku.

33 Če sem svoje prestopke pokril kakor Adam, s skrivanjem svoje krivičnosti v svojem naročju,

34 ali sem se bal velike množice, ali me straši zaničevanje družin, da sem molčal in nisem šel izpred vrat?

35 Oh, da bi me nekdo poslušal! Glej, moja želja je, da bi mi Vsemogočni odgovoril in da bi moj nasprotnik napisal knjigo.

36 Zagotovo bi to vzel na svojo ramo in si to privezal kot krono.

37 Prikazal bi mu število mojih korakov. Kakor princ bi šel blizu k njemu.

38 Če moja dežela joka zoper mene ali da se njene brazde podobno pritožujejo,

39 če sem brez denarja pojedel njene sadove ali sem njenim lastnikom povzročil, da izgubijo svoje življenje,

40 naj osat raste namesto pšenice in smrdljiv plevel namesto ječmena.« Jobove besede so končane.