< Job 16 >

1 Potem je Job odgovoril in rekel:
Y respondió Job, y dijo:
2 »Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
Muchas veces he oído cosas como estas: consoladores molestos sois todos vosotros.
3 Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
¿Han de tener fin las palabras ventosas? ¿o qué te animará a responder?
4 Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
También yo hablaría como vosotros. Ojalá vuestra alma estuviera en lugar de la mía, que yo os tendría compañía en las palabras, y sobre vosotros movería mi cabeza.
5 Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
Esforzaríaos con mi boca, y la consolación de mis labios detendría el dolor.
6 Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
Mas si hablo, mi dolor no cesa; y si dejo de hablar, no se aparta de mí.
7 Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
Empero ahora me ha fatigado: ha asolado toda mi compañía.
8 Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
Háme arrugado: el testigo es mi magrez, que se levanta contra mí para testificar en mi rostro.
9 Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
Su furor me arrebató, y me ha sido contrario: crujió sus dientes contra mí; contra mí aguzó sus ojos mi enemigo.
10 S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
Abrieron contra mi su boca, hirieron mis mejillas con afrenta: contra mí se juntaron todos.
11 Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
Háme entregado Dios al mentiroso, y en las manos de los impíos me hizo temblar.
12 Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
Próspero estaba, y desmenuzóme; y arrebatóme por la cerviz, y despedazóme, y púsome a sí por hito.
13 Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
Cercáronme sus flecheros, partió mis riñones, y no perdonó: mi hiel derramó por tierra.
14 Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
Quebrantóme de quebrantamiento sobre quebrantamiento: corrió contra mí como un gigante.
15 Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
Yo cosí saco sobre mi piel, y cargué mi cabeza de polvo.
16 Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
Mi rostro está enlodado con lloro, y mis párpados entenebrecidos;
17 ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
Sobre no haber iniquidad en mis manos, y haber sido limpia mi oración.
18 Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
¡Oh tierra no cubras mi sangre, y no haya lugar a mi clamor!
19 Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
Por cierto aun ahora en los cielos está mi testigo, y mi testigo en las alturas.
20 Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
Mis disputadores son mis amigos: mas mis ojos a Dios destilan.
21 Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
¡ Ojalá pudiese disputar el hombre con Dios, como puede con su prójimo!
22 Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.
Mas los años contados vendrán: y yo andaré el camino por donde no volveré.

< Job 16 >