< Job 16 >

1 Potem je Job odgovoril in rekel:
Então respondeu Job, e disse:
2 »Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
Tenho ouvido muitas coisas como estas: todos vós sois consoladores molestos.
3 Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
Porventura não terão fim estas palavras de vento? ou que te irrita, para assim responderes?
4 Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
Falaria eu também como vós falais, se a vossa alma estivesse em lugar da minha alma? ou amontoaria palavras contra vós, e menearia contra vós a minha cabeça?
5 Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
Antes vos fortaleceria com a minha boca, e a consolação dos meus lábios abrandaria a dor.
6 Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
Se eu falar, a minha dor não cessa, e, calando-me eu, que mal me deixa?
7 Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
Na verdade, agora me molestou: tu assolaste toda a minha companhia.
8 Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
Testemunha disto é que já me fizeste enrugado, e a minha magreza já se levanta contra mim, e no meu rosto testifica contra mim.
9 Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
Na sua ira me despedaçou, e ele me perseguiu; rangeu os seus dentes contra mim: aguça o meu adversário os seus olhos contra mim.
10 S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
Bocejam com a sua boca contra mim; com desprezo me feriram nos queixos, e contra mim se ajuntam todos.
11 Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
Entrega-me Deus ao perverso, e nas mãos dos ímpios me faz cair.
12 Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
Descançado estava eu, porém ele me quebrantou; e pegou-me pela cerviz, e me despedaçou; também me pôs por seu alvo.
13 Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
Cercam-me os seus flecheiros; atravessa-me os rins, e não me poupa, e o meu fel derrama em terra.
14 Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
Quebranta-me com quebranto sobre quebranto: arremete contra mim como um valente.
15 Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
Cosi sobre a minha pele o saco, e revolvi a minha cabeça no pó.
16 Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
O meu rosto todo está descorado de chorar, e sobre as minhas pálpebras está a sombra da morte:
17 ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
Não havendo porém violência nas minhas mãos, e sendo pura a minha oração.
18 Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
Ah! terra, não cubras o meu sangue; e não haja lugar para o meu clamor!
19 Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
Eis que também agora está a minha testemunha no céu, e a minha testemunha nas alturas.
20 Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
Os meus amigos são os que zombam de mim; os meus olhos se desfazem em lágrimas diante de Deus.
21 Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
Ah! se se pudesse contender com Deus pelo homem, como o filho do homem pelo seu amigo!
22 Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.
Porque se passarão poucos anos; e eu seguirei o caminho por onde não tornarei.

< Job 16 >