< Job 16 >

1 Potem je Job odgovoril in rekel:
Allora Giobbe rispose e disse:
2 »Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
“Di cose come codeste, ne ho udite tante! Siete tutti dei consolatori molesti!
3 Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
Non ci sarà egli una fine alle parole vane? Che cosa ti provoca a rispondere?
4 Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
Anch’io potrei parlare come voi, se voi foste al posto mio; potrei mettere assieme delle parole contro a voi e su di voi scrollare il capo;
5 Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
potrei farvi coraggio con la bocca; e il conforto delle mie labbra vi calmerebbe.
6 Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
Se parlo, il mio dolore non ne sarà lenito; e se cesso di parlare, che sollievo ne avrò?
7 Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
Ora, purtroppo, Dio m’ha ridotto senza forze, ha desolato tutta la mia casa;
8 Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
m’ha coperto di grinze e questo testimonia contro a me, la mia magrezza si leva ad accusarmi in faccia.
9 Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
La sua ira mi lacera, mi perseguita, digrigna i denti contro di me. Il mio nemico aguzza gli occhi su di me.
10 S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
Apron larga contro a me la bocca, mi percuoton per obbrobrio le guance, si metton tutt’insieme a darmi addosso.
11 Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
Iddio mi dà in balìa degli empi, mi getta in mano dei malvagi.
12 Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
Vivevo in pace, ed egli m’ha scosso con violenza, m’ha preso per la nuca, m’ha frantumato, m’ha posto per suo bersaglio.
13 Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
I suoi arcieri mi circondano, egli mi trafigge i reni senza pietà, sparge a terra il mio fiele.
14 Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
Apre sopra di me breccia su breccia, mi corre addosso come un guerriero.
15 Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
Mi son cucito un cilicio sulla pelle, ho prostrato la mia fronte nella polvere.
16 Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
Il mio viso è rosso di pianto, e sulle mie palpebre si stende l’ombra di morte.
17 ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
Eppure, le mie mani non commisero mai violenza, e la mia preghiera fu sempre pura.
18 Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
O terra, non coprire il mio sangue, e non vi sia luogo ove si fermi il mio grido!
19 Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
Già fin d’ora, ecco, il mio Testimonio è in cielo, il mio Garante è nei luoghi altissimi.
20 Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
Gli amici mi deridono, ma a Dio si volgon piangenti gli occhi miei;
21 Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
sostenga egli le ragioni dell’uomo presso Dio, le ragioni del figliuol d’uomo contro i suoi compagni!
22 Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.
Poiché, pochi anni ancora, e me ne andrò per una via senza ritorno.

< Job 16 >