< Job 16 >

1 Potem je Job odgovoril in rekel:
Et Job répondit et dit:
2 »Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
J’ai entendu bien des choses comme celles-là; vous êtes tous des consolateurs fâcheux.
3 Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
Y aura-t-il une fin à [ces] paroles de vent? Qu’est-ce qui t’irrite, que tu répondes?
4 Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
Moi aussi, je pourrais parler comme vous; si votre âme était à la place de mon âme, je pourrais entasser des paroles contre vous et secouer ma tête contre vous!
5 Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
[Mais] je vous fortifierais de ma bouche, et la consolation de mes lèvres allégerait [vos douleurs].
6 Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
Si je parle, ma douleur n’est pas allégée; et si je me tais, s’éloignera-t-elle de moi?
7 Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
Mais maintenant, il m’a fatigué…: tu as dévasté toute ma famille;
8 Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
Tu m’as étreint, c’est un témoignage, et ma maigreur se lève contre moi, elle dépose, à ma face, contre moi.
9 Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
Sa colère me déchire et me poursuit; il grince des dents contre moi; [comme] mon adversaire, il aiguise contre moi ses yeux.
10 S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
Ils ouvrent contre moi leur bouche, ils me frappent les joues avec mépris; ils s’attroupent contre moi.
11 Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
Dieu m’a livré à l’inique, et m’a jeté entre les mains des méchants.
12 Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
J’étais en paix, et il m’a brisé; il m’a saisi par la nuque et m’a broyé, et m’a dressé pour lui servir de but.
13 Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
Ses archers m’ont environné; il me perce les reins et ne m’épargne pas; il répand mon fiel sur la terre.
14 Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
Il fait brèche en moi, brèche sur brèche; il court sur moi comme un homme fort.
15 Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
J’ai cousu un sac sur ma peau, et j’ai dégradé ma corne dans la poussière.
16 Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
Mon visage est enflammé à force de pleurer, et sur mes paupières est l’ombre de la mort,
17 ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
Quoiqu’il n’y ait pas de violence dans mes mains, et que ma prière soit pure.
18 Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
Ô terre, ne recouvre pas mon sang, et qu’il n’y ait pas de place pour mon cri!
19 Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
Maintenant aussi, voici, mon témoin est dans les cieux, et celui qui témoigne pour moi est dans les lieux élevés.
20 Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
Mes amis se moquent de moi… vers Dieu pleurent mes yeux.
21 Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
Que n’y a-t-il un arbitre pour l’homme auprès de Dieu, et pour un fils d’homme vis-à-vis de son ami!
22 Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.
Car les années s’écoulent dont on peut compter le nombre, et je m’en vais dans le chemin [d’où] je ne reviendrai pas.

< Job 16 >