< Job 16 >

1 Potem je Job odgovoril in rekel:
Alors Job répondit,
2 »Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
« J'ai entendu beaucoup de choses semblables. Vous êtes tous de misérables consolateurs!
3 Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
Les paroles vaines auront-elles une fin? Ou qu'est-ce qui vous provoque pour que vous répondiez?
4 Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
Je pourrais aussi parler comme vous le faites. Si ton âme était à la place de mon âme, Je pourrais joindre des mots contre vous, et je te fais signe de la tête,
5 Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
mais je te fortifierais de ma bouche. La consolation de mes lèvres te soulagerait.
6 Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
« J'ai beau parler, mon chagrin ne s'apaise pas. Même si je m'abstiens, qu'est-ce qui me soulage?
7 Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
Mais maintenant, Dieu, tu m'as épuisé. Tu as fait de toute ma compagnie une désolation.
8 Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
Vous m'avez ratatiné. Ceci est un témoignage contre moi. Ma maigreur se dresse contre moi. Il témoigne de mon visage.
9 Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
Il m'a déchiré dans sa colère et m'a persécuté. Il a grincé des dents contre moi. Mon adversaire aiguise son regard sur moi.
10 S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
Ils ont ouvert leur bouche sur moi. Ils m'ont frappé sur la joue avec reproche. Ils se rassemblent contre moi.
11 Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
Dieu me livre aux impies, et me jette entre les mains des méchants.
12 Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
J'étais à l'aise, et il m'a brisé. Oui, il m'a pris par le cou, et m'a mis en pièces. Il a aussi fait de moi sa cible.
13 Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
Ses archers m'entourent. Il divise mes reins, et ne les épargne pas. Il déverse ma bile sur le sol.
14 Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
Il me brise, brèche après brèche. Il court vers moi comme un géant.
15 Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
J'ai cousu un sac sur ma peau, et j'ai poussé ma corne dans la poussière.
16 Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
Mon visage est rouge de pleurs. L'obscurité profonde est sur mes paupières,
17 ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
bien qu'il n'y ait aucune violence dans mes mains, et ma prière est pure.
18 Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
« Terre, ne couvre pas mon sang. Que mon cri n'ait pas de place pour se reposer.
19 Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
Maintenant même, voici, mon témoin est dans le ciel. Celui qui se porte garant pour moi est en haut.
20 Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
Mes amis se moquent de moi. Mes yeux versent des larmes à Dieu,
21 Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
qu'il maintiendrait le droit d'un homme avec Dieu, d'un fils d'homme avec son prochain!
22 Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.
Car lorsque quelques années se seront écoulées, Je prendrai le chemin du non-retour.

< Job 16 >