Job 16

1 Potem je Job odgovoril in rekel:

Forsothe Joob answeride, and seide, Y `herde ofte siche thingis;

2 »Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.

alle ye ben heuy coumfortouris.

3 Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?

Whether wordis ful of wynd schulen haue an ende? ether ony thing is diseseful to thee, if thou spekist?

4 Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.

Also Y myyte speke thingis lijk to you, and `Y wolde, that youre soule were for my soule; and Y wolde coumfort you by wordis, and Y wolde moue myn heed on you;

5 Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.

Y wolde make you stronge bi my mouth, and Y wolde moue lippis as sparynge you.

6 Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?

But what schal Y do? If Y speke, my sorewe restith not; and if Y am stille, it goith not awei fro me.

7 Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.

But now my sorewe hath oppressid me, and alle my lymes ben dryuun in to nouyt.

8 Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.

My ryuelyngis seien witnessyng ayens me, and a fals spekere is reisid ayens my face, and ayenseith me.

9 Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.

He gaderide togidere his woodnesse in me, and he manaasside me, and gnastide ayens me with his teeth; myn enemye bihelde me with ferdful iyen.

10 S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.

Thei openyden her mouthis on me, and thei seiden schenschip, and smytiden my cheke; and thei ben fillid with my peynes.

11 Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.

God hath closid me togidere at the wickid, and hath youe me to the hondis of wickid men.

12 Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.

Y thilke riche man and famouse sum tyme, am al to brokun sudeynli; `he helde my nol; he hath broke me, and hath set me as in to a signe.

13 Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.

He hath cumpasside me with hise speris, he woundide togidere my leendis; he sparide not, and schedde out myn entrails in to the erthe.

14 Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.

He beet me with wounde on wounde; he as a giaunt felde in on me.

15 Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.

Y sewide togidere a sak on my skyn; and Y hilide my fleisch with aische.

16 Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,

My face bolnyde of wepynge, and myn iyeliddis wexiden derke.

17 ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.

Y suffride these thingis with out wickidnesse of myn hond, `that is, werk, whanne Y hadde cleene preieris to God.

18 Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.

Erthe, hile thou not my blood, and my cry fynde not in thee a place of hidyng.

19 Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.

`For, lo! my witnesse is in heuene; and the knowere of my consience is in hiye places.

20 Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.

A! my frendis, ful of wordis, myn iye droppith to God.

21 Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!

And `Y wolde, that a man were demed so with God, as the sone of man is demed with his felowe.

22 Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.

`For lo! schorte yeeris passen, and Y go a path, bi which Y schal not turne ayen.