Efežanom 4

1 Jaz torej, Gospodov jetnik, vas rotim, da živite vredno Božjemu pozivu, s katerim ste poklicani,

2 z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo prenašajte drug drugega v ljubezni

3 in prizadevajte si ohraniti enotnost Duha z vezjo miru.

4 Obstaja eno telo in en Duh, točno tako kot ste poklicani v enem upanju vaše poklicanosti;

5 en Gospod, ena vera, en krst,

6 en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh.

7 Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru.

8 Zatorej pravi: ›Ko se je povzpel gor na višavo, je odpeljal ujeto ujetništvo in dal darove ljudem.‹

9 (Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi najprej spustil v nižje dele zemlje?

10 On, ki se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel daleč nad vsa nebesa, da bi lahko izvršil vse stvari.)

11 In dal je nekatere apostole in nekatere preroke in nekatere evangeliste in nekatere pastirje in učitelje;

12 za izpopolnjevanje svetih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa;

13 dokler mi vsi ne pridemo k enotnosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere postave Kristusove polnosti.

14 Tako odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da bi zavedli;

15 temveč, ker govorimo resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus,

16 iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in strnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni.

17 To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite, kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma,

18 ki imajo zatemnjeno razumevanje, odtujeni so od Božjega življenja preko nevednosti, ki je v njih, zaradi slepote njihovega srca;

19 ki so se prek svojega občutka predali v pohotnost, da s pohlepom počenjajo vso nečistost.

20 Toda vi se niste tako učili Kristusa,

21 če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu;

22 da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj;

23 in bodite obnovljeni v duhu svojega uma;

24 in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti.

25 Zatorej zavračajte laganje in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim, kajti mi smo udje drug drugega.

26 Bodite jezni in ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašim besom

27 niti ne dajajte prostora hudiču.

28 Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] dati tistemu, ki potrebuje.

29 Nobenemu umazanemu govoru ne dopustite iziti iz svojih ust, temveč to, kar je dobro, v prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem.

30 In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste zapečateni za dan odkupitve.

31 Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje vzdignjeno od vas z vso zlobnostjo [vred];

32 in bodite prijazni drug do drugega, nežnega srca, odpuščajoč drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam.