1 Korinčanom 4

1 Naj človek tako misli o nas kakor o Kristusovih služabnikih in oskrbnikih Božjih skrivnosti.

2 Poleg tega je pri oskrbnikih zahtevano, da je človek najden zvest.

3 Toda kar se mene tiče je to zelo majhna stvar, da bi bil sojen od vas ali od človeške sodbe. Da, jaz samega sebe ne sodim.

4 Kajti sam od sebe ne vem nič, čeprav s tem nisem opravičen; toda kdor sodi mene, je Gospod.

5 Torej ničesar ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo na svetlobo privedel tako skrite stvari teme, kakor bo razodel namene src; in tedaj bo vsak prejel pohvalo od Boga.

6 In te stvari, bratje, sem zaradi vas v podobi prenesel nase in na Apola, da bi se lahko na nama naučili ne misliti o ljudeh preko tega, kar je pisano, da se nobeden izmed vas ne bi napihoval drug proti drugemu.

7 Kajti kdo te dela, da se razlikuješ od drugega? In kaj imaš, česar nisi prejel? Torej, če si to prejel, zakaj se ponašaš, kakor če tega nisi prejel?

8 Sedaj ste siti, sedaj ste bogati, brez nas ste zakraljevali kakor kralji; in Bog daj, da ste zakraljevali, da bomo lahko tudi mi kraljevali z vami.

9 Kajti mislim, da je Bog nas apostole postavil zadnje, kakor bi bili določeni za smrt; kajti postali smo prizor svetu, angelom in ljudem.

10 Mi smo bedaki za Kristusa, toda vi ste modri v Kristusu; mi smo slabotni, toda vi ste močni; vi ste častitljivi, toda mi smo prezirani.

11 Celó do sedanje ure smo tako lačni kakor žejni, nagi, oklofutani in nimamo zanesljivega bivališča;

12 in trudimo se ter delamo s svojimi lastnimi rokami; ko smo zasramovani, blagoslavljamo; ko smo preganjani, to potrpimo;

13 ko smo psovani, milo prosimo. Postali smo kakor umazanija sveta in do današnjega dne smo izvržki vseh stvari.

14 Teh stvari vam ne pišem, da vas sramotim, temveč vas kot svoje ljubljene sinove svarim.

15 Kajti čeprav imate deset tisoč učiteljev v Kristusu, vendarle nimate mnogo očetov; kajti v Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju rodil jaz.

16 Zatorej vas rotim, bodite moji posnemovalci.

17 Zaradi tega razloga sem k vam poslal Timóteja, ki je moj ljubljeni sin in zvest v Gospodu, ki vam bo priklical v spomin moje poti, ki so v Kristusu, kakor povsod v vsaki cerkvi učim.

18 Torej nekateri so napihnjeni, kot da ne bom prišel k vam.

19 Toda k vam bom prišel v kratkem, če Gospod hoče in ne bom spoznal govora teh, ki se napihujejo, temveč moč.

20 Kajti Božje kraljestvo ni v besedi, temveč v moči.

21 Kaj hočete? Naj pridem k vam s palico ali v ljubezni in v duhu krotkosti?