1 Korinčanom 15

1 Poleg tega, bratje, vam razglašam evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli in v katerem stojite;

2 po katerem ste tudi rešeni, če obdržite v spominu, kar sem vam oznanil, razen če ste zaman verovali.

3 Kajti predvsem sem vam izročil to, kar sem tudi sam prejel, kako je ta Kristus umrl za naše grehe, glede na pisma;

4 in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen, glede na pisma;

5 in da ga je videl Kefa, nató dvanajsteri.

6 Potem ga je hkrati videlo več kot petsto bratov; od katerih jih je večji del ostal do sedaj, toda nekateri so zaspali.

7 Nató ga je videl Jakob, potem vsi apostoli.

8 In zadnji od vseh sem ga videl tudi jaz, kakor nekdo rojen izven pravšnjega časa.

9 Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem primeren, da sem imenovan apostol, ker sem preganjal Božjo cerkev.

10 Toda po Božji milosti sem, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila podeljena, ni bila zaman; temveč sem se trudil bolj obilno kakor vsi oni. Vendar ne jaz, temveč Božja milost, ki je bila z menoj.

11 Torej bodisi sem bil jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste verovali.

12 Torej če se oznanja Kristusa, ki je obujen od mrtvih, kako nekateri izmed vas pravite, da ni vstajenja mrtvih?

13 Toda če ni bilo vstajenja mrtvih, potem Kristus ni obujen.

14 Če pa Kristus ni bil obujen, potem je naše oznanjevanje prazno in je tudi vaša vera prazna.

15 Da, spoznani smo [za] krive Božje priče, ker smo pričevali o Bogu, ki je obudil Kristusa; ki ga ni obudil, če je tako, da mrtvi ne vstajajo.

16 Kajti če mrtvi ne vstajajo, potem Kristus ni obujen.

17 Če pa Kristus ni bil obujen, je vaša vera prazna; še vedno ste v svojih grehih.

18 Tedaj so propadli tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.

19 Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj bedni.

20 Toda sedaj je Kristus obujen od mrtvih in postal prvenec teh, ki so zaspali.

21 Kajti odkar je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih.

22 Kajti kakor v Adamu vsi umrejo, bodo točno tako v Kristusu vsi oživljeni.

23 Toda vsak po svojem lastnem redu; prvenec Kristus, zatem tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu.

24 Potem pride konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu, celó Očetu; ko bo odstranil vsako vladavino in vsako oblast ter moč.

25 Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegova stopala.

26 Zadnji sovražnik, ki bo uničen, je smrt.

27 Kajti vse stvari je položil pod njegova stopala. Toda ko pravi, vse stvari so položene pod njega, je očitno, da je tisti, ki je vse stvari položil pod njega, izvzet.

28 In ko mu bodo vse stvari podjarmljene, potem bo tudi Sin sebe podvrgel njemu, ki je vse stvari položil pod njega, da bo lahko Bog vse v vsem.

29 Sicer kaj bodo storili tisti, ki se krščujejo za mrtve, če mrtvi sploh niso obujeni? Zakaj so bili potem krščeni za mrtve?

30 In čemu mi vsako uro stojimo v nevarnosti?

31 Pri svojem veselju, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, izjavljam: »Vsak dan umiram.«

32 Če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi, kaj mi koristi, če mrtvi niso obujeni? Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo.

33 Ne bodite zavedeni. Zli pogovori pokvarijo dobre manire.

34 Zbudite se k pravičnosti in ne grešite, kajti nekateri nimajo Božjega spoznanja. To vam govorim v vašo sramoto.

35 Toda nekateri ljudje bodo rekli: »Kako so mrtvi obujeni? In s kakšnim telesom pridejo?«

36 Ti bedak, to kar ti seješ, ne oživi, razen če ne umre.

37 In to, kar ti seješ, ne seješ tega telesa, ki bo, temveč golo zrno, to je lahko pšenica ali neko drugo zrno;

38 toda Bog mu daje telo, kakor mu ugaja in vsakemu semenu svoje lastno telo.

39 Ni vse meso isto meso, ampak je ena vrsta mesa od ljudi, drugo meso od živali, drugo od rib in drugo od ptic.

40 Tam so tudi nebesna telesa in zemeljska telesa; toda slava nebesnih je ena, slava zemeljskih pa je druga.

41 Ena je slava sonca, druga slava lune in druga slava zvezd, kajti ena zvezda se od druge zvezde razlikuje po slavi.

42 Tako je tudi vstajenje mrtvih. Sejano je v trohljivosti, obujeno je v netrohljivosti.

43 Sejano je v nečast, dvignjeno je v slavo. Sejano je v slabosti, dvignjeno je v moči.

44 Sejano je v naravno telo, dvignjeno je duhovno telo. Obstaja naravno telo in obstaja duhovno telo.

45 In tako je pisano: ›Prvi človek Adam je postal živa duša; ‹ zadnji Adam je postal oživljajoč duh.

46 Vendar ni bilo najprej to, kar je duhovno, temveč to, kar je naravno, in potem to, kar je duhovno.

47 Prvi človek je iz tal, zemeljski; drugi človek je Gospod iz nebes.

48 Kakršen je zemeljski, takšni so tudi tisti, ki so zemeljski; in kakršen je nebeški, takšni so tudi tisti, ki so nebeški.

49 In kakor smo nosili zemeljsko podobo, bomo nosili tudi nebeško podobo.

50 Torej povem to, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva; niti trohnenje ne podeduje netrohnenja.

51 Glejte, pokažem vam skrivnost: ›Ne bomo vsi zaspali, toda vsi bomo spremenjeni,

52 v trenutku, kot bi trenil z očesom, ob zadnji trobenti, kajti trobenta bo zadonela in mrtvi bodo vstali netrohneči in mi bomo spremenjeni.‹

53 Kajti ta trohljivost si mora nadeti netrohljivost in to umrljivo si mora nadeti nesmrtnost.

54 Torej ko si bo ta trohljivost nadela netrohljivost in si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: ›Smrt je požrta v zmagi.

55 Oh smrt, kje je tvoje želo? Oh grob, kje je tvoja zmaga?‹ (Hadēs g86)

56 Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.

57 Toda zahvaljen bodi Bog, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

58 Torej, moji ljubljeni bratje, bodite neomajni, nepremakljivi, vedno obilni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni zaman.