< Luka 7 >

1 Kana vaćarda o Isus sa kava angle manuša, đelo ano foro Kafarnaum.
Ko je torej končal vse svoje govore pred občinstvom ljudi, je vstopil v Kafarnáum.
2 Gothe jekhe rimskone kapetano sasa jekh kandino savo sasa nasvalo dži o meripe thaj save but manglja.
Neki služabnik stotnika, ki mu je bil dragocen, je bil bolan in pripravljen na smrt.
3 Kana o kapetano šunda e Isusese, bičhalda leste nesave jevrejskone starešinen te molin le te avol te sastarol lese kandine.
Ko je slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine in ga rotil, da bi prišel in ozdravil njegovega služabnika.
4 Kana avile ko Isus, but molisade le vaćarindoj: “Vov zaslužil gova te ćere lese,
Ko so prišli k Jezusu, so ga takoj iskreno rotili, rekoč: »Vreden je bil, da bi to storil zanj,
5 golese kaj manđol amaro narodo thaj ćerda amenđe sinagoga.”
kajti rad ima naš narod in sinagogo nam je zgradil.«
6 Gija, o Isus đelo lencar. Kana ni sesa dur taro čher, bičhalda o kapetano pe amalen te vaćaren lese: “Gospode! Ma čhuv tuće gova pharipe golesa so ka de ane mingro čher, golese kaj me naj sem dostojno te ave tali mingri streja.
Potem je Jezus odšel z njimi. In ko je bil torej nedaleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje, rekoč mu: »Gospod, ne delaj si sitnosti, kajti nisem vreden, da bi stopil pod mojo streho,
7 Golese ni mangljem te avav angle tute kaj naj sem dostojno. Nego vaćar samo jekh lafi thaj sigate ka sastol mingro manglo kandino.
zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, toda reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.
8 Golese kaj i me sem manuš tale nekaso autoritet thaj isi man tale mande vojnikura, pa vaćarav jekhese: ‘Dža’, thaj vov džal. Vaćarav dujtonese: ‘Av’, thaj vov avol. Vaćarav mingre kandinese: ‘Ćer’, thaj ćerol gova.”
Kajti tudi sam sem človek, postavljen pod oblast. Pod seboj imam vojake in nekomu rečem: ›Pojdi, ‹ in gre, in drugemu: ›Pridi‹ in pride, in svojemu služabniku: ›Naredi to, ‹ in to stori.«
9 Kana šunda gova o Isus, čudisajlo thaj irisajlo e manušenđe save đele pale leste thaj vaćarda lenđe: “Vaćarav tumenđe, nijekhe Jevreje vadži ni arakhljem ano Izrael save isi gaći pačajipe.”
Ko je Jezus slišal te besede, se je začudil nad njim in se obrnil ter rekel množici, ki mu je sledila: »Povem vam: ›Nisem našel tako velike vere, ne, niti v Izraelu ne.‹«
10 Tegani kola manuša so sesa bičhalde, irisajle čhere thaj arakhlje e nasvale kandino saste.
In tisti, ki so bili poslani, so se vrnili k hiši in našli služabnika, ki je bil bolan, zdravega.
11 Na but pale gova, o Isus đelo ano foro savo akhardola Nain. Đele lesa lese sikade thaj pherdo manuša.
Pripetilo se je dan kasneje, da je odšel v mesto, imenovano Nain in z njim so odšli mnogi izmed njegovih učencev ter veliko ljudi.
12 Kana avile pašo vudar e foroso, nesave manuša ikalde jekhe terne čhave, savo mulo. Vov sasa jekhoro čhavo jekha dejako, savako rom mulo. Pherdo manuša andaro foro džana lasa te prahon e čhave.
Ko je torej prišel blizu k mestnim velikim vratom, glej, je bil ven odnesen mrtev človek, edini sin njegove matere in ta je bila vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta.
13 Kana dikhlja la o Gospod, pelo lese žal laće thaj vaćarda: “Ma rov!”
Ko jo je Gospod zagledal, je imel sočutje do nje in ji je rekel: »Ne jokaj.«
14 Tegani avilo paše thaj dolda pe po than kaj sasa pašljardo o mulo čhavo. E manuša save inđarena le ačhile thaj o Isus vaćarda: “Čhaveja! Tuće vaćarav, ušti!”
Prišel je in se dotaknil mrtvaškega odra, in tisti, ki so ga nosili, so mirno stali. In rekel je: »Mladenič, rečem ti: ›Vstani.‹«
15 O mulo čhavo bešlo thaj lija te vaćarol, a o Isus dija le lese daće.
In ta, ki je bil mrtev, se je usedel in začel govoriti. In izročil ga je njegovi materi.
16 Savore darajle thaj hvalisade e Devle vaćarindoj: “Baro proroko si maškar amende!” Thaj: “O Dol avilo te pomognil pe manušenđe!”
Strah je prišel na vse in slavili so Boga, rekoč, da je med nami vstal velik prerok in da je Bog obiskal svoje ljudi.
17 Kava šundilo taro Isus ani sa i Judeja thaj ane sa e pašutne thana.
In ta govorica o njem je šla naprej po vsej celotni Judeji in naokoli po vsem celotnem področju.
18 E Jovanese e Krstiteljese sikade vaćarde lese sa kava so o Isus ćerda. Tegani akharda o Jovane pe dujen sikaden
In Janezovi učenci so mu povedali o vseh teh stvareh.
19 thaj bičhalda len ko Gospod te pučen le: “Tu li san gova save obećisada o Dol kaj trubul te avol, il te ađućara avere?”
In Janez je k sebi poklical dva izmed svojih učencev in ju poslal k Jezusu, rekoč: »Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?«
20 Kana avile gola duj manuša ko Isus, phende lese: “O Jovane o Krstitelj bičhalda amen tute te puča tut: ‘Tu li san gova save obećisada o Dol kaj trubul te avol, il te ađućara avere?’”
Ko sta moža prišla k njemu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi, rekoč: ›Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?‹«
21 Ane gova sato o Isus sastarda buten taro lengo nasvalipe, tare lengo pharipe thaj tare bilačhe duxura thaj bute koren dija dičhipe.
In v tej isti uri je mnoge ozdravil njihovih slabotnosti in nadlog ter od zlih duhov, in mnogim, ki so bili slepi, je dal vid.
22 Gija o Isus phenda e Jovanese sikadenđe: “Džan thaj vaćaren e Jovanese so dikhljen thaj so šunden: e kore dičhen, e banđe phiren, e gubava thodon, e kašuće šunen, e mule ušten taro meripe thaj e čororenđe vaćarol pe o Lačho Lafi.
Potem jima Jezus odgovori in reče: »Pojdita svojo pot in povejta Janezu, kakšne stvari sta videla in slišala: kako slepi vidijo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, revnim je oznanjen evangelij.
23 Blagoslovimo si kova savo naj sablaznimo paše mande!”
In blagoslovljen je, kdorkoli se ne bo spotaknil ob mene.«
24 Kana đele e Jovanese sikade, o Isus lija te vaćarol taro Jovane e bute manušenđe: “So ikliljen te dičhen ki pustinja? I trska, savi banđol ki balval?
In ko sta Janezova poslanca odšla, je množici začel govoriti glede Janeza: »Kaj ste odšli ven v divjino, da vidite? Trst, ki se maje z vetrom?
25 Il so ikliljen te dičhen? Manuše ane barvale fostanura urade? Na! Kola save phiraven barvale fostanura thaj ano šukaripe, bešen ane carska palate.
Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki so krasno oblečeni in žive prefinjeno, so na kraljevih dvorih.
26 Il so ikliljen te dičhen? Proroko? Va, me phenav tumenđe, vov si pobut taro proroko.
Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Preroka? Da, povem vam in veliko več kakor preroka.
27 Golese so, o Jovane si manuš kastar si pisimo ano Sveto lil: ‘Ak, me bičhalav mingre glasniko angle tute, savo ka pripremil tuće o drom angle tute.’
To je on, o katerem je pisano: ›Glej, svojega poslanca pošljem pred tvoj obraz, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‹
28 Vaćarav tumenđe: maškare sa e manuša save sesa bijande tare romnja, ni sasa khoni pobaro taro Jovane. Al i o emcikno ano Carstvo e Devleso pobaro si lestar.”
Kajti povem vam: ›Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni večjega preroka kakor Janez Krstnik, toda kdor je v Božjem kraljestvu najmanjši, je večji od njega.‹«
29 Sa e manuša so šunde e Isuse, pa i nesave carincura, pindžarde kaj si e Devleso sikajipe čačukano, golesa so krstisajle e Jovanese krstimasa.
In vsi ljudje, ki so ga slišali in davkarji, so resničnost Boga opravičili s tem, da so se krstili z Janezovim krstom.
30 Al e fariseja thaj e učitelja tare Mojsijaso zakon čhudije o plan e Devleso savo sasa lenđe thaj ni manglje o Jovane te krstil len.
Toda farizeji in izvedenci v postavi so zavrnili nasvet Boga, sami zoper sebe, tako da se mu niso dali krstiti.
31 O Isus vaćarda: “Kasa te uporediv e manušen tari kaja kuštik save si akana džuvde? Sar kaste si von slična?
In Gospod je rekel: »S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? In čemú so podobni?
32 Von si sar čhavore save bešen ko drom thaj akharen jekh avere vaćarindoj: ‘Bašaldam tumenđe vesela đilja, a tumen ni čhelden! Bašaldam tumenđe žalosna đilja, a tumen ni rujen!’
Podobni so otrokom, sedečim na trgu, ki kličejo drug drugemu ter govorijo: ›Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vam, pa niste jokali.‹
33 Golese kaj, avilo o Jovane o Krstitelj savo ni xalja mangro thaj ni pijola mol, a tumen vaćaren: ‘O beng ane leste!’
Kajti Janez Krstnik je prišel [in] niti ni jedel kruha niti ni pil vina; vi pa pravite: ›Hudiča ima.‹
34 Aviljem me, o Čhavo e manušeso, savo xav thaj pijav, a tumen vaćaren: ‘Dikh, manuš halano thaj mato, amal e carincurengo thaj e grešnikurengo!’
Sin človekov je prišel in jé ter pije; vi pa pravite: ›Glejte, požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov!‹
35 Al, sa gola so prihvatisade gova sikajipe, phende kaj si e Devleso mudrost čačukano!”
Toda modrost je opravičena po vseh svojih otrocih.«
36 Jekh farisejo kaso alav sasa Simon dija vika e Isuse te avol te xal mangro ke leste. O Isus đelo ano čher e farisejeso thaj čhuta pe pašo astali.
Eden izmed farizejev pa ga je prosil, da bi lahko jedel z njim. In odšel je v farizejevo hišo ter se usedel k obedu.
37 Thaj dikh, ane gova foro sasa i džuvli savaće džanglja pe kaj si grešnica. Voj šunda kaj si o Isus pašo astali ano čher e farisejeso, i avili andre thaj anda kučalo miris ko čaro savo sasa taro mermerno bar.
In glej, ko je ženska, ki je bila v mestu grešnica, spoznala, da je Jezus sedel v farizejevi hiši pri obedu, je prinesla alabastrno škatlo mazila
38 Voj ačhili palo Isus thaj rojindoj, peli ke pe koča paše lese pingre thaj lija te thovol len pe jasvencar. Tegani koslja len pe balencar, čumidija lese pingre thaj makhlja len e mirisesa.
ter jokajoč od zadaj pristopila k njegovim stopalom in njegova stopala začela umivati s solzami in jih brisati z lasmi svoje glave in poljubljala je njegova stopala ter jih mazilila z mazilom.
39 Kana gova dikhlja o farisejo savo akharda le, vaćarda ane peste: “Te avol kava manuš proroko, bi džanola ko si kaja džuvli savi dolol le. Vov bi džanola kaj si grešnica!”
Ko je torej to videl farizej, ki ga je povabil, si je rekel sam pri sebi, rekoč: »Če bi bil ta človek prerok, bi vedel, kdo in kakšne vrste je ta ženska, ki se ga dotika, kajti grešnica je.«
40 O Isus phenda lese: “Simone! Isi man khanči te vaćarav tuće.” Vov vaćarda: “Učitelju, vaćar!”
In Jezus mu odgovori ter reče: »Simon, nekaj ti imam povedati.« On pa reče: »Učitelj, povej.«
41 O Isus vaćarda: “Duj džene sesa dužna jekhe manušese. Jekh sasa dužno panšel srebrenjakura a o dujto pinda.
»Bil je nek upnik, ki je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset.
42 Kana len naj sasa te irin, kova manuš oprostisada soldujenđe. Vaćar, tare kala duj savo ka manđol le pobut?”
In ko nista imela nič, s čimer bi plačala, jima je obema odkrito odpustil. Povej mi torej, kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?«
43 O Simon vaćarda lese: “Pa bi phenava kolese kas sasa pobaro dugo.” A o Isus vaćarda lese: “Gija si, šukar vaćardan.”
Simon je odgovoril in rekel: »Domnevam, da tisti, ki mu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Pravilno si presodil.«
44 Tegani irisajlo o Isus premali džuvli thaj vaćarda e Simonese: “Dičhe li kala džuvlja? Me aviljem ane ćiro čher thaj paj ni andan mingre pingrenđe, al voj pe jasvencar thoda len thaj pe balencar koslja len.
In obrnil se je k ženski ter rekel Simonu: »Vidiš to žensko? V tvojo hišo sem vstopil, pa mi nisi dal vode za moja stopala, toda ona je moja stopala umila s solzami in jih obrisala z lasmi svoje glave.
45 Ni čumidipe ni dijan man, al voj sar aviljem, ni ačhili te čumidol mingre pingre.
Nisi mi dal poljuba, toda odkar sem vstopil, ta ženska ni prenehala poljubljati mojih stopal.
46 Uljesa ni makhljan mingro šoro, al voj mirisesa makhlja mingre pingre.
Moje glave nisi mazilil z oljem, toda ta ženska je moja stopala mazilila z mazilom.
47 Golese vaćarav tuće: ‘Baro manglipe sikada manđe, golese so si laće oprostime but bare grehura. Al kase zala oprostime, sikavol zala manglipe.’”
Zato ti pravim: ›Njeni grehi, ki jih je mnogo, so odpuščeni, ‹ kajti veliko je ljubila, toda komur je malo oproščeno, ta malo ljubi.«
48 A laće vaćarda: “Oprostime si ćire grehura.”
Njej pa je rekel: »Tvoji grehi so odpuščeni.«
49 Tegani ane peste lije te vaćaren kola so sesa lesa pašo astali: “Ko si kava savo šaj oprostil e grehura?”
In tisti, ki so pri obedu sedeli z njim, so v sebi začeli govoriti: »Kdo je ta, da tudi grehe odpušča?«
50 Al o Isus vaćarda e džuvljaće: “Ćiro pačajipe spasisada tut. Dža ano mir!”
In ženski je rekel: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru.«

< Luka 7 >