< Hioba 6 >

1 Hiob zaś odpowiedział tymi słowami:
Toda Job je odgovoril in rekel:
2 O gdyby dokładnie zważono moją udrękę i włożono na szalę całe moje nieszczęście!
»Oh, da bi bila moja žalost temeljito stehtana in moja katastrofa skupaj položena na tehtnico!
3 Byłoby to cięższe niż piasek morski. Dlatego moje słowa plączą się.
Kajti sedaj bi bila ta težja kakor morski pesek. Zato so moje besede požrte.
4 [Tkwią] we mnie bowiem strzały Wszechmocnego, których jad osuszył mego ducha, [a] strachy Boże walczą przeciwko mnie.
Kajti puščice Vsemogočnega so znotraj mene, njihov strup vpija mojega duha. Strahote od Boga se postrojujejo zoper mene.
5 Czy dziki osioł ryczy, gdy ma trawę? Czy wół ryczy nad swoją paszą?
Mar divji osel riga, kadar jé travo? Mar muka vol nad svojo krmo?
6 Czy można zjeść niesmaczną rzecz bez soli? Czy ma jakiś smak białko jajka?
Mar se lahko to, kar je neokusno, jé brez soli? Ali je sploh kaj okusa v jajčnem beljaku?
7 [Czego się przedtem] moja dusza nie chciała dotknąć, jest to [teraz] moim bolesnym pokarmem.
Stvari, ki se jih moja duša ni hotela dotikati, so kakor moja hrana žalosti.
8 Oby się spełniła moja prośba i Bóg dał mi to, czego pragnę!
Oh, da bi lahko imel svojo zahtevo in da bi mi Bog zagotovil stvar, po kateri hrepenim!
9 Oby się Bogu spodobało to, aby mnie zniszczyć, aby opuścić rękę i mnie odciąć!
Celo da bi to ugajalo Bogu, da me uniči, da bi popustil svojo roko in me odrezal!
10 Wtedy miałbym jeszcze pociechę – chociaż pałam boleścią, niech [Bóg] mi nie folguje – nie zataiłem bowiem słów Świętego.
Potem bi vendar imel tolažbo; da, otrdil bi se v bridkosti. Naj mi ne prizanese, kajti nisem prikrival besed Svetega.
11 Jaka [jest] moja siła, abym miał wytrwać? Jaki jest mój koniec, abym przedłużał swoje życie?
Kaj je moja moč, da bi upal? Kaj je moj konec, da bi podaljšal svoje življenje?
12 Czy moja siła jest siłą kamieni? Czy moje ciało jest ze spiżu?
Mar je moja moč moč kamnov? Ali je moje meso iz brona?
13 Czy moja obrona nie jest we mnie? Czy mój rozsądek odszedł ode mnie?
Mar ni moja pomoč v meni? In ali je modrost popolnoma pregnana od mene?
14 Strapionemu należy się litość od przyjaciela, ale on opuścił bojaźń Wszechmogącego.
Tistemu, ki peša, naj bi bilo izkazano usmiljenje od njegovega prijatelja, toda on zapušča strah Vsemogočnega.
15 Moi bracia zawiedli jak potok, odpływają jak gwałtowne potoki;
Moji bratje so varljivo postopali kakor potok in kakor tok potokov so prešli,
16 Które są mętne od lodu, w których śnieg się ukrywa;
ki so potemneli zaradi razloga ledu in na katerih je skrit sneg.
17 W czasie roztopów znikają; [w czasie] upałów nikną ze swego miejsca.
Kadar se ogrejejo, izginejo. Ko je vroče, so použiti iz svojega kraja.
18 Wiją się ścieżki ich dróg; rozpływają się w nicość i giną.
Steze njihove poti so obrnjene stran; gredo v nič in izginejo.
19 Podróżni z Temy wypatrywali ich; wędrowcy z Seby pokładali w nich nadzieję.
Krdela iz Temá so gledala, skupine iz Sabe so čakale nanje.
20 Ale zawiedli się w oczekiwaniu, przyszli tam i zawstydzili się.
Zbegani so bili, ker so upali. Prišli so tja in bili osramočeni.
21 Staliście się niczym; widzicie moją niedolę i lękacie się.
Kajti sedaj ste nič, vidite moje zavračanje in ste prestrašeni.
22 Czy powiedziałem: Przynieście mi [coś]? lub: Dajcie mi z waszego majątku?
Mar sem rekel: ›Prinesite k meni?‹ ali ›Dajte mi nagrado iz svojega imetja?‹
23 Lub: Wybawcie mnie z rąk wroga? lub: Wykupcie mnie z rąk okrutników?
ali: ›Osvobodite me pred sovražnikovo roko?‹ ali ›Odkupite med pred roko mogočnega?‹
24 Pouczcie mnie, a zamilknę; pokażcie mi, w czym zbłądziłem.
Účite me in držal bom svoj jezik in dajte mi razumeti, kje sem se motil.
25 O jak mocne są słowa prawdziwe! Ale cóż sprawi wasze obwinianie?
Kako prepričljive so prave besede! Toda kaj vaše razpravljanje ošteva?
26 Czy zamierzacie ganić [moje] słowa i mowę zrozpaczonego, jakby były wiatrem?
Mar si domišljate, da grajate besede in govore tistega, ki je obupan, ki so kakor veter?
27 Nawet sierotę przytłaczacie i kopiecie [doły] pod swoim przyjacielem.
Da, vi nadvladate osirotelega in kopljete jamo za svojega prijatelja.
28 Teraz więc zechciejcie spojrzeć na mnie, a [zobaczycie], czy kłamię wam w oczy.
Zdaj torej bodite zadovoljni. Poglejte name, kajti to vam je očitno, če lažem.
29 Zawróćcie, proszę, a niech nie będzie [w was] nieprawości; zawróćcie, a [poznacie] moją sprawiedliwość w tym.
Vrnite se, prosim vas, naj to ne bo krivičnost. Da, ponovno se vrnite, moja pravičnost je v tem.
30 Czy w moim języku jest nieprawość? Czy moje podniebienie nie rozeznaje przewrotności?
Mar je na mojem jeziku krivičnost? Ne more moj okus razločevati sprevrženih stvari?

< Hioba 6 >