Matäus 25
1 I ANSAU o wein nanlang me rasong li ek, me ale ar lamp akan, ap koieilang ol kamod.
»Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle, da srečajo ženina.
2 Me limen me lolekong a me limen me lolepon.
In pet izmed njih je bilo modrih, pet pa je bilo nespametnih.
3 Me lolepon oko wa ar lamp akan ap sota iangaki kadirepa.
Te, ki so bile nespametne, so vzele svoje svetilke, niso pa z njimi vzele olja,
4 A me lolekong ko wa ar lamp akan iangaki kadirepa.
toda modre so s svojimi svetilkami v svojih posodah vzele olje.
5 A ni en ol kamod a pwapwand ir karos men mair ap mairelar.
Medtem ko se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.
6 A lao nan lukepan pong a lok sili: Kilang, ol kamod kotido, komail koieilang i!
Ob polnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin prihaja. Pojdite ven, da ga srečate.‹
7 Li karos ap pauridar kaonopadar ar lamp akan.
Tedaj so vse te device vstale in očistile svoje svetilke.
8 Me lolopon ap indang me lolekong kan: Komail ki dong kit kisan omail le, pwe nait lamp akan pan kunla.
In nespametne so rekle modrim: ›Dajte nam od svojega olja, kajti naše svetilke so ugasnile.‹
9 A me lolekong kang sapeng indada: O iermen, pwe ede sola itar ong kit o komail, komail kola ren saunet netiada pein omail.
Toda modre so odgovorile, rekoč: ›Ne tako, da ne bi bilo premalo za nas in vas, toda pojdite raje k tem, ki prodajajo in si kupite zase.‹
10 Ni arail kokolan net, ol kamod ap samador. Irail me onoper iang i pedelong ong nan kamadip o, wanim ap ritidier.
Medtem ko so odšle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so vstopile z njim v zakon in vrata so se zaprla.
11 Murin ansau kis li tei ko ap pwarado indada: Maing, maing, re kotin ritingadang kit!
Kasneje so prišle tudi druge device, rekoč: ›Gospod, Gospod, odpri nam.‹
12 A ap sapeng indada: Melel i indang komail, i sasa komail.
Toda odgovoril je in rekel: ›Resnično, povem vam: ›Ne poznam vas.‹‹
13 Komail ari masamasan, pwe komail sasa ran de auer.
Stražite torej, kajti ne veste niti dneva niti ure, v kateri prihaja Sin človekov.
14 Pwe a rasong aramas amen, me pan momaitela nan wai. Ap kapokon pena na ladu kan o nek ong irail a dipisou kan.
Kajti nebeško kraljestvo je kakor človek, ki potuje v daljno deželo, ki je sklical svoje lastne služabnike ter jim izročil svoje dobrine.
15 A ki ong amen talent limau, a ong amen riau, a ong amen eu, duen me re itar ong, a ap madang samalar.
In enemu je dal pet talentov, drugemu dva in naslednjemu enega; vsakemu človeku glede na njegove razne sposobnosti; in nemudoma je odšel na svojo pot.
16 Me aleer talent limau, ap koieila dodokki o diaradar pil talent limau.
Potem je tisti, ki je prejel pet talentov, šel in s temi trgoval in tem prislužil še pet drugih talentov.
17 A me aleer riau, pil dueta, a diaradar pil riau.
In podobno je tisti, ki je prejel dva, prav tako pridobil še dva druga.
18 A me aleer eu, ap koieilar sarepedier nani pwel, okilar moni en monsap o.
Toda tisti, ki je prejel enega, je šel in kopál v zemljo in skril denar svojega gospodarja.
19 A kadekadeo a warailar monsap en ladu pukat ap puredo o kainene irail adar.
Po dolgem času pride gospodar teh služabnikov in z njimi poračuna.
20 Me aleer talent limau ap potodo wado pil talent limau indada: Maing komui kotiki ong ia er talent limau, kom kotin masani, iet pil talent limau, me i netia kidar.
In tako je tisti, ki je prejel pet talentov, prišel in prinesel pet drugih talentov, rekoč: ›Gospodar, izročil si mi pet talentov. Glej, poleg teh sem pridobil še pet talentov.‹
21 A monsap ap indang i: Meid mau, me koe wiadar, ladu lelapok o melel amen koe. Koe apapwali mau me tikitik o, i ap pan kasapwiladang uk pon dipisou toto, ko ong nan peren en om monsap!
Njegov gospodar mu je rekel: ›Dobro narejeno, ti dobri in zvesti služabnik. Zvest si bil nad malo stvarmi, naredil te bom za vladarja nad mnogimi stvarmi; vstopi v radost svojega gospodarja.‹
22 A me aleer talent riau ap pil potodo indada: Maing komui kotiki dong ia er talent riau, kom kotin masani, iet pil talent riau, me i netia kidar.
Tudi tisti, ki je prejel dva talenta, je prišel in rekel: ›Gospodar, izročil si mi dva talenta; glej, poleg teh sem pridobil še dva druga talenta.‹
23 A monsap ap indant i: Meid mau, me koe wiadar, ladu lelapok o melel amen koe. Koe apapwali mau me tikitik o, i ap pan kasapwiladang uk pon dipisou toto ko ong nan peren en om monsap!
Njegov gospodar mu je rekel: ›Dobro narejeno, dobri in zvesti služabnik. Zvest si bil nad malo stvarmi, naredil te bom za vladarja nad mnogimi stvarmi; vstopi v radost svojega gospodarja.‹
24 A me aleer talent eu ap pil potodo indada: Maing, i asaer komui, me komui ol padik amen, me kin dolung sang wasa, me kaidin komui padukedier ia, o nak pena, wasa me kaidin komui kamorok ia;
Potem je prišel tisti, ki je prejel en talent in rekel: ›Gospodar, poznal sem te, da si trd človek, žanješ, kjer nisi sejal in zbiraš, kjer nisi nastlal,
25 Ngai ari masak, o koieila o okilar sapwilim omui talent nani pwel, masani, iet sapwilim omui.
in sem se bal in sem šel ter tvoj talent skril v zemljo. Glej tukaj imaš, kar je tvojega.‹
26 A monsap ap sapeng indang i: Ladu sued o ponkake men koe, ma koe asaer, me i kin dolung wasa, me kaidin ngai padukedier, o nak pena wasa, me kaidin ngai kamorokier.
Njegov gospodar je odgovoril in mu rekel: ›Ti zlobni in leni služabnik, vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal in zbiram tam, kjer nisem nastlal;
27 Menda koe sota ki ong saun kawilian moni nai moni, a ngai lao puredo, i ap pan ale me udan ai iangaki moni me a naitikadar.
dolžan si bil torej dati moj denar menjalcem in tedaj, ob mojem prihodu, bi jaz svojo lastnino prejel z obrestmi.‹
28 Komail ari ki sang re a a talent, ap ki ong, me a talent eisok.
Vzemite mu torej talent in ga dajte temu, ki ima deset talentov.
29 Pwe me a mia, ekis pan ko ong, pwen aneki me laud; a me sota a mia, nan a pan katia sang me mi re a.
Kajti vsak, kdor ima, mu bo dano in bo imel obilje, toda od tistega, ki nima, bo vzeto proč celó to, kar ima.
30 A ladu me sota katepa, komail kasela nan rotorot liki, iei wasan maiei o teterok.
Nekoristnega služabnika pa vrzite v zunanjo temo; tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‹
31 A Nain aramas lao kodo ni a lingan, o tounlang saraui kan iang i, a pan mondi pon mol en a lingan;
Ko bo prišel Sin človekov v svoji slavi in vsi sveti angeli z njim, potem bo sédel na prestol svoje slave,
32 O toun sappa karos pan kapokon pena mo a. A ap pan katoror irail pasang dueta silepa o kin katorore sip ol ren li akan.
in pred njim bodo zbrani vsi narodi, in oddvojil jih bo ene od drugih, kakor pastir ločuje svoje ovce od koz;
33 A pan kila na sip li akan ni pali maun, o na sip ol akan ni pali maing.
in ovce bo postavil na svojo desno roko, toda koze na levo.
34 Nanmarki ap pan masani ong toun pali maun: Ukodo, komail kompoke pan Sam ai, sosoki wei o, me onop ong komail er sang ni tapin kaua!
Tedaj bo Kralj rekel tistim na svoji desnici: ›Pridite, blagoslovljeni od mojega Očeta, podedujte kraljestvo, za vas pripravljeno od ustanovitve sveta, ‹
35 Pwe ngai men mangadar, a komail ap kamanga ia; ngai men nim piladar, a komail ap kanim pil ia; ngai men kairu men, a komail ap kasamo ia.
kajti bil sem lačen in ste mi dali obrok; bil sem žejen in ste mi dali piti; bil sem tujec in ste me sprejeli;
36 Kiliso, a komail ap kalikauwi ia dar, ngai somaudar, a komail ap pwara dong ia; ngai salidier, a komail ap pwara dong ia.
nag in ste me oblekli; bil sem bolan in ste me obiskali; bil sem v ječi in ste prišli k meni.‹
37 Me pung kan ap pan sapeng i potoan ong: Maing, iad me se potoan ir men konot, ap potoan dong ir konot, de men konot pil, ap id konote dong ir?
Tedaj mu bodo pravični odgovorili, rekoč: ›Gospodar, kdaj smo te videli lačnega in te nahranili ali žejnega in [ti] dali piti?
38 Iad kit potoan ir men kairu, ap kasamo ir? De kiliso, ap kalikauwi ir adar?
Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli? Ali nagega in te oblekli?
39 Iad kit potoan ir lomum, de salidi, ap poto dong ir?
Ali kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in prišli k tebi?‹
40 Nanmarki ap pan sapeng masani ong irail: Melel i indai ong komail, meakot komail wiai ong amen, ri ai ol tikitik pukat, i me komail wiai ong ia er.
In kralj jim bo odgovoril in rekel: ›Resnično, povem vam: ›V kolikor ste to storili enemu najmanjšemu izmed teh mojih bratov, ste to storili meni.‹‹
41 A ap pil pan indang irail toun pali maing: Komail me riala, kowei sang ia, ko ong nan kisiniai soutuk, me onoper ong tewil o nal kan. (aiōnios g166)
Tedaj bo prav tako rekel tem na levici: ›Odidite od mene, vi prekleti, v večni ogenj, pripravljen za hudiča in njegove angele; (aiōnios g166)
42 Pwe ngai men mangadar, a komail sota kamanga ia, o men nim piladar, a komail sota kanim pil ia,
kajti lačen sem bil, pa mi niste dali obroka; žejen sem bil, pa mi niste dali piti;
43 Ngai men kairu men, a komail sota kasamo ia, kiliso, a komail sota kalikauwi ia dar, o somau, o salidi, a komail sota pwara dong ia.
tujec sem bil, pa me niste sprejeli; nag in me niste oblekli; bolan in v ječi, pa me niste obiskali.‹
44 Irail ap pil pan potoan ong: Maing, iad me se potoan ir men konot, de men konot pil, de men kairu men, de kiliso, de lomum, de salidi, ap sota papa ong ir?
Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč: ›Gospodar, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹
45 A ap pan sapeng irail masani: Melel i indai ong komail, meakot komail sota wiai ong amen tikitik pukat, i me komail sota wiai ong ia.
Tedaj jim bo odgovoril, rekoč: ›Resnično, povem vam: ›V kolikor tega niste storili enemu izmed teh najmanjših, tega niste storili meni.‹‹
