Matio 8
1 Ie nizotso boak’am-bohitse ey t’i Iesoà le norihe’ i lahialeñey,
In ko je stopil z gore, šlo je za njim mnogo ljudstva.
2 Intike te pok’ eo ty aman’ angamae niambane ama’e, nanao ty hoe: O Rañandria, mahajangañ’ ahy v’iheo?
In glej, gobavec pride, ter mu se je poklanjal, govoreč: Gospod! če hočeš, moreš me očistiti.
3 Nahiti’ Iesoà ty fità’e, nitsapa aze le nanao ty hoe: Satriko t’ie halio, maliova. Le nilioveñe amy haangamae’ey re amy ora zay.
In stegnivši Jezus roko, dotakne se ga, govoreč: Hočem, očisti se! In precej mu se je očistila goba.
4 Le hoe t’i Iesoà tama’e: Mitaoa tsy hatalili’o ama’ ondaty, fe akia mb’amy mpisoroñey mb’eo, le ibanabanao ty enga linili’ i Mosè amy Ha’areoy.
In reče mu Jezus: Glej, da nikomur ne poveš; nego pojdi, pokaži se duhovnu, in prinesi dar, ki ga je ukazal Mojzes, njim za pričo.
5 Ie nigodañe mb’e Kapernaome-hamartà ao t’i Iesoà, le nifanalaka ami’ty mpifehe-zato nihalaly ama’e
Ko pa vnide Jezus v Kapernaum, pristopi k njemu stotnik, proseč ga,
6 ty hoe: O Rañandria, màndre an-trañoko ao i ana-dahikoy, tokoe’ ty hakepeke, ie deme’e ty amy hasilo’ey.
In govoreč: Gospod! hlapec moj leží domá božjasten in se grozno muči.
7 Hoe t’i Iesoà tama’e: Homb’eo raho hañafak’aze.
In Jezus mu reče: Jaz bom prišel in ga bom uzdravil.
8 Aa hoe ty natoi’ i mpifehe-zatoy: O Rañandria, tsy sazò ahy ty homba’o ambane’ tafo-trañoko ao, iantofo avao, le ho jangan-dre.
In stotnik odgovorí, in reče: Gospod! nisem vreden, da vnideš pod streho mojo; nego reci le besedo, in hlapec moj bo ozdravel.
9 Mpanan-kakeo raho, naho manan-dily aman-tsoavala reke-piningitse; ie anoeko ty hoe: Dañe! ami’ty raike le mandeha, Mb’etoa, le pok’eo, vaho amo mpitorokoo ty hoe: Ano zao, le anoe’iereo.
Kajti tudi jaz sem človek pod oblastjo, in imam pod seboj vojake. Pa velim temu: Pojdi! in gre; in drugemu: Pridi! in pride; in hlapcu svojemu: Stóri to! in storí.
10 Jinanji’ Iesoà, le nilatsa vaho hoe re amo mpañorike azeo: Eka! to t’ivolañako te mbe tsy nahatrea fatokisam-bey manahake zao e Israele ao raho.
Slišavši pa to Jezus, začudi se, in reče tistim, ki so šli za njim: Resnično vam pravim, tudi v Izraelu nisem našel tolike vere.
11 Taroñeko ama’ areo te maro ty hitotsake boak’ atiñanañe añe naho hirik’ ahandrefañe añe hitrao-pitofàñe amy Abraàme naho am’ Isaka vaho am’ Iakobe amy fifehean-dikerañey,
Pravim vam pa, da jih bo mnogo prišlo od vzhoda in zahoda, in sedeli bodo z Abrahamom in Izakom v nebeškem kraljestvu;
12 fe hafetsake an-kamoromoroñan-tsikeokeok’ ao o ana’ i fifeheañeio; fangololoihañe naho ali-vazañe ty ho ao.
A sinovi kraljestva se bodo izgnali v najkrajnjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmí.
13 Le hoe t’i Iesoà tamy mpifehe-zatoy: Akia; fa ama’o ty amy natokisa’oy, vaho nijangañe amy ora zay i ajalahiy.
In Jezus reče stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, naj ti se zgodí. In hlapec njegov je ozdravel od tega časa.
14 Ie henane zay, nizilike añ’anjomba’ i Petera ao t’i Iesoà, le naheo’e te natindri’ ty hamae-sandriñe i rafoza’e ampelay.
In Jezus pride v Petrov dom, in vidi taščo njegovo, da leží in jo trese mrzlica.
15 Nitsapae’e ty fità’e le nisitak’ aze i firemporempo’ey, vaho nitroatse nitoroñ’ aze.
In dotakne se njene roke, in mrzlica jo pustí; in vstala je, ter jim je stregla.
16 Ie tsatoke i harivay, le nendese’ iareo ama’e o vinolevolen-kokolampao naho hinaha’e an-tsara avao, vaho nafaha’e iaby ze hasilofañe,
Ko se je pa zvečerilo, prinesó mu mnogo obsedencev; pa izžene duhove z besedo, in uzdravi vse bolnike.
17 hañenefañe i nisaontsieñe añam’ Isaia mpitoky, noro an-tiahiy, ty hoe: Toe rinambe’e o hakepehan-tikañeo, vaho nivavè’e o hasilofan-tikañeo.
Da se izpolni, kar je rečeno po preroku Izaiji, kteri pravi: "On je vzel slabosti naše, in ponesel je bolezni."
18 Ie nivazoho’ Iesoà te niarisehoa’ i lahialeñey, le nafanto’e te hitsake mb’alafe i riakey eñe.
Ko pa vidi Jezus mnogo ljudstva okoli sebe, ukaže iti na drugo stran.
19 Le pok’eo ty androanavy nanao ty hoe ama’e: O Talè, hañorik’ Azo raho ndra aia’aia ty hañaveloa’o.
Pa pristopi k njemu en pismar in mu reče: Učenik! šel bom za teboj, kamorkoli odideš.
20 Le hoe ty natoi’ Iesoà aze: Manan-joho o farasio, aman-traño o voron-dikerañeo, fe tsy aman’ ankalañe ty añambone’ i Ana’ ondaty, ana’ i tsy nahavanilahiy.
In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge, in tice nebeške gnezda; a sin človečji nima kje glave nasloniti.
21 Hoe ty nanoa’ ty mpiama’e raike: Apoho hey raho hiavotse handentek’ an-draeko.
A nekdo drugi učencev njegovih mu reče: Gospod! dovoli mi najprej, da grem in pokopljem očeta svojega.
22 Hoe t’i Iesoà tama’e: Oriho raho; adono handeveña’ o mihomakeo o vilasi’ iareoo.
Jezus mu pa reče: Pojdi za menoj, in pustí, naj mrliči pokopljejo mrliče svoje.
23 Nijon-dakañe t’i Iesoà naho nindre ama’e o mpiama’eo le
Ter stopi v ladjo, in za njim vstopijo učenci njegovi.
24 nikofaoke amy riakey ty tio-bey naho loho nikabokaboke o onjao vaho natao te hifoifoy i lakañey.
In glej, vihar velik vstane na morji, tolik, da zakrijejo valovi ladjo; on je pa spal.
25 Nimb’ama’e mb’eo o mpiama’eo nihalaly ama’e ty hoe: O Talè, rombaho zahay, tsy mone hivetrake.
In pristopivši učenci njegovi, zbudé ga, govoreč: Gospod! otmi nas; pogibljemo.
26 Hoe re tam’iereo: Ino ty ifampitoliha’ areo, ry kede fatokisañeo? Niongake re, le trinevo’e i tiokey naho i riakey hitsiñe, le nipendreñe ami’ty manao zao.
In reče jim: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj vstane, zapretí vetrovom in morju, in velika tihota nastane.
27 Nitrea’ ondatio le nilatsa vaho nanao ty hoe: Ia v’itoy t’ie manao i satri’ey o tiokeo naho i riakey?
Ljudjé se pa začudijo, in rekó: Kdo neki je ta, da so mu tudi vetrovi in morje pokorni?
28 Ie tafatsàke i riakey, le niheo mb’ an-tane Gadarý alafe’ i riakey eñe, naho nifankanjò ama’e t’indaty roe vinolevolen-kokolampa hirike amo kiborio, hay aia ty fidabadoà’ iareo, kanao tsy nahafiranga mb’eo ondatio.
In ko pride na drugo stran, v pokrajino Gergezensko, srečata ga dva obsedenca, ktera sta prišla iz grobov in sta bila tako huda, da ni mogel nihče po tistej poti mimo iti.
29 Nitazataza ty hoe ama’e iareo: Inoñe ty iharoan-tika, Iesoà, Anan’ Añahare? Niheo mb’etoañe aolo’ i àndroy v’iheo hampisoañe naho handrotsake anay? Hoe t’i Iesoà am’iereo: Mivoraha boak’ ao ty valobohòke lo retia.
In glej, pa zakričita, in rečeta: Kaj imaš z nami, Jezus, sin Božji? Si li sém prišel, da bi nas pred časom mučil?
30 Nandrazeñe ey hoeke ey ty mpirai-tron-dambo maro,
In daleč od nju se je pasla velika čreda svinj.
31 le nitoreova’ o kokolampao ami’ty hoe: Kanao tsy mete tsy iakara’ay, añomeo lily himoaha’ay amo mpirai-tron-dambo eio.
Hudiči so ga pa prosili, govoreč: Če nas izganjaš, dovoli nam, da odidemo v čredo svinj.
32 Le hoe re tam’ iereo: Soike! Le nifaoke ama’e iereo, nitsamoake amy lambo rey; naho nitsondemboke amy zao i mpirai-tro-damboy nidorasitse mb’an-driake mb’eo vaho niòpo an-drano ao.
In reče jim: Pojdite! In oni izidejo, ter odidejo v čredo svinj. In glej, vsa čreda se zakadí z brega v morje, in potonejo v vodi.
33 Nangebahebake o mpiarakeo le nitriban-day, naho fonga natalili’iereo an-drov’ao, vaho hene nirevendreveñe i rovay.
Pastirji pa zbežé, in prišedši v mesto, naznanijo vse, in za obsedence.
34 Niavotse mb’eo iereo hanalaka Iesoà; niisa’ iereo naho nihalaly ama’e te tsy hitoam-ban-tane’ iareo.
In glej, vse mesto izide Jezusu naproti. In ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iž njih krajev.
