Lucas 23
1 Xewaꞌjil kꞌu konojel ri winaq, kꞌa te riꞌ xkikꞌam bꞌik ri Jesús cho ri Pilato.
Tegani sa e manuša save sesa ano Baro sudo, uštile thaj inđarde e Isuse ko Pilat, savo sasa o rimsko upravnikо.
2 Xkichapleꞌj kꞌu utzujuxik, jewaꞌ xkibꞌij: Xqariq we achi riꞌ, tajin kuꞌsach ri winaq pa ri qatinimit, man karaj ta xuqujeꞌ kutoj ri alkabal che ri nim qꞌatal tzij pa Roma. Kubꞌij xuqujeꞌ chi are Cristo, jun taqanel.
Gothe lije te tužin e Isuse: “Arakhljam kale manuše sar xoxavol amare manušen thaj phenol lenđe ma te poćinen o porezi е carose, a pese vaćarol kaj si o Hrist, caro.”
3 Xaq jeriꞌ ri Pilato xukꞌot uchiꞌ ri Jesús: ¿La at, ri at kitaqanel ri winaq aꞌj Israel? Ri Jesús xubꞌij che: At xatbꞌinik.
O Pilat pučlja le: “Tu li san o caro e Jevrejengo?” O Isus phenda lese: “Gija si sar so tu vaćare.”
4 Ri Pilato kꞌut xubꞌij chike ri e kꞌamal taq bꞌe ke ri chꞌawenelabꞌ cho ri Dios pa kiwiꞌ ri winaq, xuqujeꞌ chike ri sibꞌalaj e kꞌi winaq: Maj mak kinriq chrij we achi riꞌ.
Tegani o Pilat vaćarda e šorutne sveštenikurenđe thaj e manušenđe: “Me ni arakhav nisavo banđipe ane kava manuš.”
5 Ri winaq kꞌut xkibꞌij: We achi riꞌ uchapleꞌm loq pa Galilea xuqujeꞌ pa ronojel Judea, xul kꞌa waral, rukꞌ ri ukꞌutuꞌn, kusach kikꞌuꞌx ri winaq rech ri tinimit.
Al von dije zor vaćarindoj: “Vov pe sikajimasa bunil e manušen ki sa i phuv Judeja. Počnisada ki Galileja thaj avilo sa dži kate ano Jerusalim!”
6 Are xuta ri Pilato ri xbꞌix che, xuta chike ri winaq we aꞌj Galilea ri achi ri.
Kana gova šunda o Pilat, pučlja: “Vov li si tari Galileja?”
7 Xutabꞌej kꞌu rech chi ri Jesús kel pa ri tinimit jawjeꞌ ri kaqꞌatow wi tzij ri Herodes, xuꞌtaq bꞌik je laꞌ, rumal che taq ri qꞌij riꞌ, ri Herodes kꞌo pa Jerusalén.
Thaj kana šunda o Pilat kaj si o Isus tari Galileja, bičhalda le ko Irod, savo vladisada ani Galileja. O Herod sasa ane gola đivesa ano Jerusalim.
8 Ri Herodes are xril ri Jesús sibꞌalaj xkiꞌkotik, rumal cher rayeꞌm karil jun nimalaj kꞌutbꞌal jetaq ri kubꞌan ri Jesús, xaq utom ri kakitzijoj ri winaq chirij ri Jesús.
Kana dikhlja o Irod e Isuse, sasa but radujimo, golese kaj odavno manglja te dičhol le, golese kaj but šunda lestar thaj dija gođi kaj o Isus ka ćerol nesavo čudo angle leste.
9 Xuta kꞌu sibꞌalaj kꞌi kꞌotbꞌal chi che ri Jesús, xa ta kꞌu ne jun tzij xubꞌij ri Jesús che.
O Irod pučlja paše but buća, al o Isus khanči ni phenda lese.
10 Kakimol kꞌu koq umak ri e kꞌamal taq kibꞌe ri e chꞌawenelabꞌ cho ri Dios pa kiwiꞌ ri winaq, xuqujeꞌ ri aꞌjtijabꞌ rech ri taqanik, kakimol koq umak.
Ačhile gothe i e šorutne sveštenikura thaj e učitelja tare Mojsijaso zakon thaj von zurale vaćarde protiv o Isus.
11 Ri Herodes kꞌut xuqujeꞌ ri e rajchꞌoꞌjabꞌ chajil tinimit xkichapleꞌj uyoqꞌik ri Jesús xuqujeꞌ kaketzelaj uwach. Xetaqan kꞌu chukojik jun atzꞌyaq ri sibꞌalaj kachuplinik chirij ri Jesús, kꞌa te riꞌ xkitaq chi bꞌik junmul cho ri Pilato.
O Irod thaj lese vojnikura ladžarde le thaj asaje e Isusese. Urade le ano carsko fostano thaj bičhalde le palal ko Pilat.
12 Ri Herodes xuqujeꞌ ri Pilato man kechꞌabꞌen ta ibꞌ kanoq, xa kꞌu che ri qꞌij riꞌ xuꞌtzirik.
Ane gova đive mirisajle o Pilat thaj o Irodo maškare peste, golese kaj angleder golestar sesa dušmanura.
13 Xuꞌmulij kꞌu ri Pilato ri e kꞌamal taq kibꞌe ri e chꞌawenelabꞌ cho ri Dios pa kiwiꞌ ri winaq, xuqujeꞌ ri e qꞌatal taq tzij, je xuqujeꞌ ri winaq.
O Pilat ćidija e šorutne sveštenikuren, e manušenđe phurederen thaj e manušen
14 Pilato xubꞌij chike ri winaq: Ix xikꞌam loq we achi riꞌ, kitzujuj chi tajin kuꞌtaqchiꞌj ri winaq che ubꞌanik itzel taq jastaq, are xinkꞌot uchiꞌ, xiwilo chi maj mak xinriq che.
thaj vaćarda: “Anden manđe kale manuše thaj phenen kaj e manušen bunil. Ake, me angle tumende pučljem le thaj ni arakhljem ni jekh banđipe so tumen čhuven pe leste.
15 Xuqujeꞌ qꞌalaj chi ri Herodes, maj mak xuriq chirij rumal laꞌ xutzalijisaj loq chinuwach, xaq jeriꞌ, chiwilaꞌ chi maj jun makaj xubꞌano ri rumal re yaꞌtalik kakamik.
Ni o Irod ni arakhlja banđipe pe leste, golese kaj bičhalda le palal amende. Ake, ni ćerda khanči sosa bi zaslužila te avol mudardo.
16 Rumal kꞌu la kintaqan chuchꞌayik, kꞌa te riꞌ kintzoqopij bꞌik.
Golese ka šibi le thaj ka mukha le.”
17 Xa kꞌu naqꞌatal wi che ri Pilato, pa taq ri nimaqꞌij rech Pascua, kutzoqopij jun bꞌanal kꞌax.
[Dži jekh berš ko prazniko, trubuja te mučhen lenđe jekhe phangle manuše.]
18 Are kꞌu ri winaq pa junamam xkibꞌij: Chakamisaj le achi leꞌ, are chatzoqopij ri Barrabás.
Tegani sa e manuša dije vika vaćarindoj: “Mudar akale a mukh amenđe e Varava!”
19 Ri Barrabás kꞌut jun achi, kojtal pa cheꞌ rumal ri kꞌax ubꞌanom pa ri tinimit, xuqujeꞌ rumal kamisanik.
(O Varnava sasa čhudimo ano phanglipe paši pobuna thaj pašo mudaripe.)
20 Ri Pilato rumal are karaj kutzoqopij ri Jesús xuta chi junmul chike ri winaq.
O Pilat vadži jekh drom vaćarda lenđe kaj vov bi mučhola e Isuse.
21 Ri winaq kꞌut xkiraq kichiꞌ, xkibꞌij: ¡Ripoq! ¡Ripoq!
Al von dije vika: “Čhu le ko krsto! Čhu le ko krsto!”
22 Xchꞌaw chi ri Pilato churox mul, xuta chike ri winaq: ¿Jas kꞌu ri xumakuj we achi ri? Man kꞌo ta makaj ubꞌanom ri rumal ri taqalik kakamik, pune jeriꞌ kintaqan chuchꞌayik, kꞌa te riꞌ kintzoqopij bꞌik.
Tegani o Pilat trito drom vaćarda lenđe: “Savo bilačhipe vov ćerda? Me ni dikhav khanči sosa bi zaslužila te avol mudardo. Gija ka šibiv le thaj ka mukhav le.”
23 Ri winaq kꞌut man xetaniꞌ ta churaqik kichiꞌ, xkita chi kakamisax ri Jesús.
Al e manuša ni ačhile te vazden piro glaso thaj manglje taro Pilat te čhuvol e Isuse ko krsto. I lenđi vika sasa pozurali thaj pozurali.
24 Kꞌisbꞌal rech, ri Pilato xuya bꞌe che ri xkitoqꞌij ri winaq.
Golese o Pilat odlučisada te ćerol sar so e manuša manđen.
25 Xutzoqopij ri achi ri xkitoqꞌij ri winaq, ri kꞌo pa cheꞌ rumal man kaniman taj chike ri qꞌatbꞌal tzij xuqujeꞌ rumal kamisanik ri ubꞌanom, xuqujeꞌ xuya bꞌe chike ri winaq kakibꞌan rukꞌ ri Jesús jas ri karaj kikꞌuꞌx.
Tegani mukhlja e Varnava, savo sasa ano phanglipe paši pobuna thaj pašo mudaripe, a e Isuse dija e vojnikurenđe te ćeren lesa kova so e manuša manglje.
26 Are xkikꞌam bꞌik ri Jesús pa ripik, xkibꞌij che ri jun achi ubꞌiꞌ Simón ri kel pa ri tinimit Cirene, utzalijik loq che ri uchak cho ri saq, kareqaj bꞌik ri ripbꞌal, kutereneꞌj ri Jesús.
Kana inđarde e vojnikura e Isuse, dolde nesave Simone taro foro Kirina savo avola taro polje, thaj čhute pe leste o krsto te inđarol le palo Isus.
27 E kꞌi winaq ri aꞌj pa ri tinimit xkitereneꞌj ri Jesús, xuqujeꞌ e kiꞌ ixoqibꞌ, ri xkitꞌikitaꞌ uwa kikꞌuꞌx. xkibꞌisoj uwach ri Jesús.
Palo Isus đele pherdo manuša thaj džuvlja save ruje thaj žalisade le.
28 Ri Jesús kꞌut xtzalqꞌomijik, xubꞌij chike: Ixoqibꞌ aꞌj Jerusalén, man kiniwoqꞌej taj in, are chiwoqꞌej iwibꞌ ix, xuqujeꞌ chiꞌwoqꞌej ri iꞌwal.
O Isus irisajlo premal lende thaj vaćarda: “Čhejalen taro Jerusalim! Ma roven pale mande. Nego, roven pale tumende thaj pale tumare čhave.
29 Qas tzij kinbꞌij chiꞌwe, kuꞌriqa na qꞌotaj ri kabꞌix na, utz ke ri ixoqibꞌ ri man kekꞌojiꞌ ta kal, xuqujeꞌ ri man xetubꞌisan ta wi.
Golese kaj dikh, aven e đivesa ane save ka vaćaren: ‘Blagoslovime kola džuvlja save našti bijanen, blagoslovime e vođa save ni bijande, thaj blagoslovime e čuča save ni parvarde!’
30 Kakibꞌij kꞌu na chike ri juyubꞌ, Chixtzaq loq pa qawiꞌ, xuqujeꞌ kakibꞌij na chike ri juyubꞌ. Chujichꞌuqu kanoq.
Tegani ka vaćaren e planinenđe: ‘Peren pe amende!’ thaj e bregurenđe: ‘Učharen amen!’
31 Rumal we kabꞌan we riꞌ, are rax ri cheꞌ, jas ta kꞌu ri man kakꞌulmataj taj are chaqiꞌj ri cheꞌ.
Golese kaj, ako kava e manuša ćeren e zelenone kaštesa, so ka avol e šuće kaštesa?”
32 Xuqujeꞌ ri winaq xeꞌkikꞌam bꞌik kebꞌ e bꞌanal taq kꞌax rech kekamisax xuqujeꞌ kanoq.
Katane e Isusesa inđarde duje bilačhe manušen te aven mudarde.
33 Are xoꞌpan pa ri jun leꞌaj ubꞌiꞌnam Calavera, xkirip ri Jesús xuqujeꞌ ri e kebꞌ e bꞌanal taq kꞌax, jun pa ri uwiqiqꞌabꞌ ri Jesús, jun pa ri umox.
Kana avile ke kova than savo akhardola “Kokalo e šoreso”, gothe čhute ko krsto e Isuse thaj lesa i e duje bilačhe manušen, jekhe tari lesi desno rig a avere tari levo rig.
34 Xubꞌij kꞌu ri Jesús: Tataxel, kuyu la kimak, xa man ketaꞌm ta la ri kakibꞌano. Are jewaꞌ tajin kubꞌij, xoꞌk che retzꞌabꞌexik jachin kechꞌabꞌen kan ri ratzꞌyaq ri Jesús.
Tegani o Isus vaćarda: “Dade! Oprosti lenđe, golese kaj ni džanen so ćeren.” Pale gova e vojnikura čhudije i kocka te ulaven maškar peste leso fostano.
35 Are kꞌu ri winaq kakikaꞌyej apanoq ri Jesús, ri e qꞌatal taq tzij kꞌut kakiyoqꞌ apanoq ri Jesús, xkibꞌij: Xuꞌkol ya nikꞌaj winaq chik. We kꞌu qas are Cristo, ri chaꞌtalik, chukolo xuqubꞌa ribꞌ.
But manuša gothe ačhile thaj dikhlje sa gova, a e manušenđe šorutne marde muj lesa vaćarindoj: “Averen spasisada, nek spasil akana korkoro pes, te si vov o Hrist, birimo e Devleso.”
36 Xeqet xuqujeꞌ ri ajchꞌoꞌjabꞌ chajil tinimit, xkichapleꞌj uyoqꞌik ri Jesús, xkitzuj kꞌu vinagre che.
I e vojnikura marde muj lesa. Avile paše leste thaj dije le šut.
37 Xkibꞌij che: Chakolo awibꞌ we at riꞌ ri at kirey ri winaq aꞌj Israel.
Thaj vaćarde e Isusese: “Te san tu caro e Jevrejengo, spasi korkoro tut!”
38 Kojom kꞌu jun tzꞌibꞌatalik puꞌwiꞌ ri Jesús, ri kubꞌij: ARE WAꞌ RI KIREY RI WINAQ AꞌJ ISRAEL.
A sasa pe leste upre pisime kala lafura: “Kava si caro e Jevrejengo.”
39 Jun chike ri e bꞌanal taq kꞌax, ri riptalik xuchapleꞌj uyoqꞌik ri Jesús, xubꞌij che: ¿La man kꞌu at riꞌ ri at Cristo? Chakolo awibꞌ xuqujeꞌ chujakolo uj.
Jekh tare gola bilačhe manuša so sesa ko krsto e Isusesa, marda muj thaj vaćarda lese: “Te san tu o Hrist, spasi tut thaj amen!”
40 Ri jun bꞌanal kꞌax chik xuyaj ri rachiꞌl xubꞌij: ¿Man kaxiꞌj ta ne lo awibꞌ cho ri Dios, pune tajin kaqꞌat tzij paꞌwiꞌ?
Al o dujto dija vika pe leste: “Tu li ni dara taro Dol? Kana san i tu korkoro gija osudimo?
41 Ri uj qas taqal chaqe we qꞌatoj tzij kabꞌan chaqe, rumal are tajin kaqatoj ri qamak, are kꞌu we achi riꞌ, maj etzelal ubꞌanom.
Amen sam čače osudime golese so gova zaslužisadam, al vov ni ćerda khanči bilačho.”
42 Kꞌa te riꞌ xubꞌij che ri Jesús: Chinnaꞌtaj che la are kape la pa ri ajawarem e la.
Tegani vaćarda e Isusese: “Isuse, kana ka rese ane ćo carstvo, de tut gođi pe mande thaj av manđe milostivno.”
43 Ri Jesús xubꞌij che: Qas tzij kinbꞌij chawe, kamik katkꞌojiꞌ na wukꞌ pa ri jeꞌlalaj kꞌolibꞌal.
Pe gova phenda lese o Isus: “Čače vaćarav tuće: ađive ka ave mancar ano raj!”
44 Ri uwachulew kꞌut xmuqiꞌ pa ri qꞌequꞌmal, xchapleꞌtaj pa ri unikꞌaj qꞌij kꞌa pa ri unikꞌaj ri bꞌenaq qꞌij.
Sasa popodne kana peli i rat ki sa i phuv dži ke trin popodne,
45 Xchup ri qꞌij, xuqujeꞌ xjisjobꞌ pa kebꞌ ri tasbꞌal upam ri tyoxalaj kꞌolibꞌal ri kꞌo pa ri Templo re ri Dios.
golese so kalilo o kham. A i hramsko fironga pharadili ke opaš.
46 Are kꞌu ri Jesús rukꞌ chuqꞌabꞌ xuraq uchiꞌ, xubꞌij: Tat, kinwuqxaꞌnij ri wanimaꞌ pa ri qꞌabꞌ la, kꞌa te riꞌ xkamik.
Tegani o Isus dija vika andare sa o glaso: “Dade! Ane ćire vasta mukhav mingro duxo.” Kana kava phenda, mulo.
47 Ri kinimaꞌqil ri ajchꞌoꞌjabꞌ chajil tinimit, are xril ri xkꞌulmatajik, xuqꞌijilaꞌj ri Dios, xubꞌij: Qas tzij sibꞌalaj sukꞌ waꞌ we achi riꞌ.
Kana dikhlja o kapetano so sasa, lija te hvalil e Devle thaj vaćarda: “Čače kava manuš sasa čačukano pravedno manuš!”
48 Konojel kꞌu ri winaq ri xkimulij kibꞌ che rilik ri xkꞌulmatajik, kakitꞌikitaꞌ ri uwo kikꞌuꞌx
Kana sa e manuša ćidije pe te dičhen kava thaj dikhlje so sasa, lije te džan pese thaj marde pe ane pe kolina tari žal.
49 Are kꞌu ri winaq ri ketaꞌm uwach ri Jesús xuqujeꞌ ri ixoqibꞌ ri xkitereneꞌj loq are xel loq pa Galilea, kakikaꞌyej apanoq, naj e kꞌo wi che.
Sa kola so džanglje e Isuse, ačhile podur. Thaj e džuvlja so avile lesa tari Galileja, dikhlje kava.
50 Kꞌo kꞌu jun achi, jun utz achi, sukꞌ ranimaꞌ, ubꞌiꞌnam José, kachiꞌl ri e kꞌamal taq bꞌe.
Sasa jekh manuš palo alav Josif, savo sasa jekh tare šorutne e jevrejenđe. Sasa šukar thaj pravedno manuš
51 Man xukꞌam ta kꞌu uqꞌabꞌ rukꞌ ri kichomanik ri rachiꞌl, xuqujeꞌ rukꞌ ri xenoꞌjinik. Ri achi riꞌ kel pa ri tinimit Arimatea, rayeꞌm ri upetibꞌal ri ajawarem rech ri Dios.
tari Arimateja, foro ani Judeja. Vov ni složisajlo golesa so ćerde e Isusese, thaj ađućarda o Carstvo e Devleso.
52 We achi riꞌ xuta ri ubꞌaqil ri Jesús che ri Pilato rech kuꞌmuqu kanoq.
Đelo ko Pilat thaj rodije o telo e Isuseso.
53 Are xqasataj loq rumal, xubꞌolqꞌotij bꞌik pa ri jun atzꞌyaq bꞌantal che lino, xuꞌya kan pa ri muqbꞌal ri kꞌo pa ri jun abꞌaj, jawjeꞌ xa ta ne jun winaq muqtal chilaꞌ.
Pale gova o Josif uljarda e Isuseso telo taro krsto, paćarda le čaršafesa thaj čhuta le ano limori savo sasa hundo ani stena thaj ane savo khoni naj sasa čhuto.
54 We qꞌij riꞌ are qꞌij rech bꞌanbꞌal taq jastaq rech ri qꞌij rech uxlanem, ri jubꞌiqꞌ karaj kachapleꞌtajik.
Ćerda gova jekh đive anglo savato, savo lija te ikljol.
55 Ri ixoqibꞌ ri xeteriꞌ loq chirij ri Jesús are xel loq pa Galilea xkitereneꞌj bꞌik ri José, xeꞌkilaꞌ jawjeꞌ kamuqiꞌ wi kan ri Jesús, xuqujeꞌ jas kabꞌan kan che ri ubꞌaqil pa ri jul.
E džuvlja save avile e Isusesa andari Galileja, đele palo Josif i dikhlje o limori i sar čhute gothe e Isuseso telo.
56 Kꞌa te riꞌ xetzalij cho kachoch, xkitzukuj ri kꞌokꞌalaj taq kunabꞌal. Kꞌa te riꞌ xuxlanik jetaq ri kubꞌij ri taqanik.
Pale gova irisajle čhere te ćeren e mirisna čara thaj e uljura te mačhen e Isuseso telo. Kana sa ćerde, već avilo o savato i naštine ćeren gova te poštuin e Mojsijaso zakon.
