< 詩篇 66 >

1 聖歌隊の指揮者によってうたわせた歌、さんび 全地よ、神にむかって喜び呼ばわれ。
Načelniku godbe, pesem in psalm. Ukajte Bogu, vsi zemljani.
2 そのみ名の栄光を歌え。栄えあるさんびをささげよ。
Prepevajte slavo njegovega imena; slavo pridevajte hvali njegovi.
3 神に告げよ。「あなたのもろもろのみわざは恐るべきかな。大いなるみ力によって、あなたの敵はみ前に屈服し、
Govorite Bogu: Kako čestitljiv si v delih svojih: zavoljo obilosti moči tvoje se ti lažnjivo udajajo sovražniki tvoji.
4 全地はあなたを拝み、あなたをほめうたい、み名をほめうたうであろう」と。 (セラ)
Vsi zemljani naj se ti klanjajo in ti prepevajo; prepevajo naj tvojemu imenu, presilno.
5 来て、神のみわざを見よ。人の子らにむかってなされることは恐るべきかな。
Pridite in glejte dela Božja; čestitljiv je v dejanji proti sinovom človeškim.
6 神は海を変えて、かわいた地とされた。人々は徒歩で川を渡った。その所でわれらは神を喜んだ。
Morje izpreminja v suho; reko so pregazile noge, tam smo radovali se v njem.
7 神は大能をもって、とこしえに統べ治め、その目はもろもろの国民を監視される。そむく者はみずからを高くしてはならない。 (セラ)
Z močjo svojo gospoduje vekomaj; oči njegove gledajo narode: kateri so uporni, naj se ne povišujejo preveč pri sebi!
8 もろもろの民よ、われらの神をほめよ。神をほめたたえる声を聞えさせよ。
Blagoslavljajte Boga našega, ljudstva, in glas hvale njegove naj se razlega;
9 神はわれらを生きながらえさせ、われらの足のすべるのをゆるされない。
Kateri je dušo našo nazaj postavil v življenje, in ne pripusti, da omahnejo noge naše.
10 神よ、あなたはわれらを試み、しろがねを練るように、われらを練られた。
Potem, ko si nas izkušal, Bog, raztopil si nas, kakor se topi srebro.
11 あなたはわれらを網にひきいれ、われらの腰に重き荷を置き、
Peljal si nas v samo mrežo; dél si nam podprsnico okolo ledja.
12 人々にわれらの頭の上を乗り越えさせられた。われらは火の中、水の中を通った。しかしあなたはわれらを広い所に導き出された。
Storil si, da je sédel človek na glavo našo, šli smo skozi ogenj in skozi vodo; slednjič si nas pripeljal do té sitosti.
13 わたしは燔祭をもってあなたの家に行き、わたしの誓いをあなたに果します。
Sè žgalnimi darovi pojdem v hišo tvojo in opravim svoje obljube,
14 これはわたしが悩みにあったとき、わたしのくちびるの言い出したもの、わたしの口が約束したものです。
Katere so izrekle odprte ustne moje, in govorila moja usta v stiski moji.
15 わたしは肥えたものの燔祭を雄羊のいけにえの煙と共にあなたにささげ、雄牛と雄やぎとをささげます。 (セラ)
Žgalne darí tolstih ovnov bodem ti daroval s kadilom; pripravil vole s kozli, močno.
16 すべて神を恐れる者よ、来て聞け。神がわたしのためになされたことを告げよう。
Pridite, poslušajte, kateri koli se bojite Boga, da povem, kaj je storil duši moji.
17 わたしは声をあげて神に呼ばわり、わが舌をもって神をあがめた。
Njega sem klical sè svojimi usti, in povišan sem bil za govore svojega jezika.
18 もしわたしが心に不義をいだいていたならば、主はお聞きにならないであろう。
Ako bi se bil v krivico obrnil sè srcem svojim, Gospod bi ne bil slišal.
19 しかし、まことに神はお聞きになり、わが祈の声にみこころをとめられた。
Ali vendar slišal je Bog, ozrl se v prošnje moje glas.
20 神はほむべきかな。神はわが祈をしりぞけず、そのいつくしみをわたしから取り去られなかった。
Blagoslovljen Bog, kateri ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje.

< 詩篇 66 >