< Salmi 90 >

1 Preghiera di Mosè, uomo di Dio. O Signore, tu sei stato per noi un rifugio d’età in età.
Molitev Mojzesova, moža Božjega: O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda,
2 Avanti che i monti fossero nati e che tu avessi formato la terra e il mondo, anzi, ab eterno in eterno, tu sei Dio.
Ko niso bile še rojene gore, in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, dà od vekomaj do vekomaj Bog si tí mogočni.
3 Tu fai tornare i mortali in polvere e dici: Ritornate, o figliuoli degli uomini.
Pripraviš človeka tako daleč, da je potrt, govoreč: "Povrnite se, sinovi človeški!"
4 Perché mille anni, agli occhi tuoi, sono come il giorno d’ieri quand’è passato, e come una veglia nella notte.
Ker če tisoč lét preide, v tvojih očéh so, kakor včerajšnji dan, in straža nočna.
5 Tu li porti via come in una piena; son come un sogno. Son come l’erba che verdeggia la mattina;
S povodnjo jih pokončaš, spanje so, zjutraj so kakor seno, ki mine.
6 la mattina essa fiorisce e verdeggia, la sera è segata e si secca.
Zjutraj, ko se je razcvelo, mine; pokosi in posuši se zvečer.
7 Poiché noi siam consumati per la tua ira, e siamo atterriti per il tuo cruccio.
Ker ginemo od jeze tvoje, in srd tvoj nas plaši:
8 Tu metti le nostre iniquità davanti a te, e i nostri peccati occulti, alla luce della tua faccia.
Pred oči si staviš krivice naše, skrivnosti naše v luč svojega obličja.
9 Tutti i nostri giorni spariscono per il tuo cruccio; noi finiamo gli anni nostri come un soffio.
Ker vsi dnevi naši ginejo v srdu tvojem; leta naša nam tekó misli enaka.
10 I giorni de’ nostri anni arrivano a settant’anni; o, per i più forti, a ottant’anni; e quel che ne fa l’orgoglio, non è che travaglio e vanità; perché passa presto, e noi ce ne voliam via.
V samih dnevih lét naših je sedemdeset let; ali (ako smo prav krepki) osemdeset let; celo kar je v njih najboljše, polno je truda in težav; ko to hitro mine, odletimo.
11 Chi conosce la forza della tua ira e il tuo cruccio secondo il timore che t’è dovuto?
Kdo spozna jeze tvoje moč, ali srdú tvojega po strahu tvojem?
12 Insegnaci dunque a così contare nostri giorni, che acquistiamo un cuor savio.
Šteti nas úči naše dni tako, da dobimo srce modro.
13 Ritorna, o Eterno; fino a quando? e muoviti a pietà dei tuoi servitori.
Vrni se, Gospod! Doklej! in kesaj se zavoljo hlapcev svojih.
14 Saziaci al mattino della tua benignità, e noi giubileremo, ci rallegreremo tutti i dì nostri.
Nasiti nas vsako jutro z milostjo svojo, da pojemo in se radujemo vse svoje dni.
15 Rallegraci in proporzione de’ giorni che ci hai afflitti, e degli anni che abbiam sentito il male.
Razveséli nas, kakor si nas ponižaval mnogo dnî; mnogo let smo izkušali húdo.
16 Apparisca l’opera tua a pro de’ tuo servitori, e la tua gloria sui loro figliuoli.
Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje, in lepota tvoja med njih sinovi.
17 La grazia del Signore Iddio nostro sia sopra noi, e rendi stabile l’opera delle nostre mani; sì, l’opera delle nostre mani rendila stabile.
Na strani nam bodi prijetnost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj v nas; sámo delo, pravim, naših rok podpiraj.

< Salmi 90 >