< Giovanni 10 >

1 In verità, in verità io vi dico che chi non entra per la porta nell’ovile delle pecore, ma vi sale da un’altra parte, esso è un ladro e un brigante.
»Resnično, resnično, povem vam: ›Kdor v ovčjo stajo ne vstopa pri vratih, temveč se vzpenja po neki drugi poti, ta isti je tat in razbojnik.
2 Ma colui che entra per la porta è pastore delle pecore.
Toda kdor vstopa pri vratih, je pastir ovc.
3 A lui apre il portinaio, e le pecore ascoltano la sua voce, ed egli chiama le proprie pecore per nome e le mena fuori.
Njemu vratar odpira in ovce slišijo njegov glas in svoje lastne ovce kliče po imenu in jih vodi ven.
4 Quando ha messo fuori tutte le sue pecore, va innanzi a loro, e le pecore lo seguono, perché conoscono la sua voce.
In ko svoje lastne ovce poganja naprej, gre pred njimi in ovce mu sledijo, kajti njegov glas poznajo.
5 Ma un estraneo non lo seguiranno; anzi, fuggiranno via da lui perché non conoscono la voce degli estranei.
Tujcu pa ne bodo sledile, temveč bodo bežale pred njim, kajti glasu tujcev ne poznajo.‹«
6 Questa similitudine disse loro Gesù; ma essi non capirono di che cosa parlasse loro.
Jezus jim je povedal to prispodobo, toda niso razumeli, kaj bi bile te besede, ki jim jih je govoril.
7 Onde Gesù di nuovo disse loro: In verità, in verità vi dico: Io sono la porta delle pecore.
Potem jim je Jezus ponovno rekel: »Resnično, resnično, povem vam: ›Jaz sem vrata ovcam.
8 Tutti quelli che son venuti prima di me, sono stati ladri e briganti; ma le pecore non li hanno ascoltati.
Vsi, ki so kadarkoli prišli pred menoj, so tatovi in razbojniki, toda ovce jih niso poslušale.
9 Io son la porta; se uno entra per me, sarà salvato, ed entrerà ed uscirà, e troverà pastura.
Jaz sem vrata; če kdorkoli vstopi noter po meni, bo rešen in bo hodil ven in noter ter najde pašo.
10 Il ladro non viene se non per rubare e ammazzare e distruggere; io son venuto perché abbian la vita e l’abbiano ad esuberanza.
Tat ne prihaja, razen da krade in da ubija ter da uničuje. Jaz sem prišel, da bi lahko imeli življenje in da bi ga lahko imeli bolj obilno.
11 Io sono il buon pastore; il buon pastore mette la sua vita per le pecore.
Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir daje svoje življenje za ovce.
12 Il mercenario, che non è pastore, a cui non appartengono le pecore, vede venire il lupo, abbandona le pecore e si dà alla fuga, e il lupo le rapisce e disperde.
Toda kdor je najemnik in ni pastir, katerega ovce niso njegova last, vidi prihajati volka in zapusti ovce ter zbeži, volk pa ovce lovi in jih razkropi.
13 Il mercenario si dà alla fuga perché è mercenario e non si cura delle pecore.
Najemnik beži, ker je najemnik in ne skrbi za ovce.
14 Io sono il buon pastore, e conosco le mie, e le mie mi conoscono,
Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje poznajo mene.
15 come il Padre mi conosce ed io conosco il Padre; e metto la mia vita per le pecore.
Kakor Oče pozna mene, točno tako jaz poznam Očeta in svoje življenje dam za ovce.
16 Ho anche delle altre pecore, che non son di quest’ovile; anche quelle io devo raccogliere, ed esse ascolteranno la mia voce, e vi sarà un solo gregge, un solo pastore.
Imam pa tudi druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram privesti in bodo slišale moj glas in bo ena staja in en pastir.
17 Per questo mi ama il Padre; perché io depongo la mia vita, per ripigliarla poi.
Zato me moj Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga lahko ponovno prejmem.
18 Nessuno me la toglie, ma la depongo da me. Io ho podestà di deporla e ho podestà di ripigliarla. Quest’ordine ho ricevuto dal Padre mio.
Nihče ga ne jemlje od mene, temveč ga dajem sam od sebe. Imam moč, da ga dam in imam moč, da ga ponovno prejmem. To zapoved sem prejel od svojega Očeta.‹«
19 Nacque di nuovo un dissenso fra i Giudei a motivo di queste parole.
Zaradi teh besed je bilo med Judi ponovno nesoglasje.
20 E molti di loro dicevano: Egli ha un demonio ed è fuori di sé; perché l’ascoltate?
In mnogi izmed njih so rekli: »Hudiča ima, pa tudi nor je; zakaj ga poslušate?«
21 Altri dicevano: Queste non son parole di un indemoniato. Può un demonio aprir gli occhi a’ ciechi?
Drugi so rekli: »To niso besede tistega, ki ima hudiča. Ali lahko hudič slepemu odpre oči?«
22 In quel tempo ebbe luogo in Gerusalemme la festa della Dedicazione. Era d’inverno,
V Jeruzalemu pa je bil praznik posvetitve in bila je zima.
23 e Gesù passeggiava nel tempio, sotto il portico di Salomone.
In Jezus je hodil v templju po Salomonovem preddverju.
24 I Giudei dunque gli si fecero attorno e gli dissero: fino a quando terrai sospeso l’animo nostro? Se tu sei il Cristo, diccelo apertamente.
Potem so prišli Judje, ga obkrožili in mu rekli: »Doklej nas boš še pustil, da dvomimo? Če si ti Kristus, nam odkrito povej.«
25 Gesù rispose loro: Ve l’ho detto, e non lo credete; le opere che fo nel nome del Padre mio, son quelle che testimoniano di me;
Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa niste verovali. Dela, ki jih delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo o meni.
26 ma voi non credete, perché non siete delle mie pecore.
Toda vi ne verujete, ker kakor sem vam povedal, niste izmed mojih ovc.
27 Le mie pecore ascoltano la mia voce, e io le conosco, ed esse mi seguono;
Moje ovce slišijo moj glas in jaz jih poznam in one mi sledijo,
28 e io do loro la vita eterna, e non periranno mai, e nessuno le rapirà dalla mia mano. (aiōn g165, aiōnios g166)
in dam jim večno življenje in nikoli ne bodo propadle niti jih noben človek ne bo iztrgal iz moje roke. (aiōn g165, aiōnios g166)
29 Il Padre mio che me le ha date è più grande di tutti; e nessuno può rapirle di mano al Padre.
Moj Oče, ki jih je dal meni, je večji od vseh in noben človek jih ne more izpuliti iz roke mojega Očeta.
30 Io ed il Padre siamo uno.
Jaz in moj Oče sva eno.«
31 I Giudei presero di nuovo delle pietre per lapidarlo.
Po tem so Judje ponovno pobrali kamne, da ga kamnajo.
32 Gesù disse loro: Molte buone opere v’ho mostrate da parte del Padre mio; per quale di queste opere mi lapidate voi?
Jezus jim je odgovoril: »Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; za katerega izmed teh del me kamnate?«
33 I Giudei gli risposero: Non ti lapidiamo per una buona opera, ma per bestemmia; e perché tu, che sei uomo, ti fai Dio.
Judje so mu odgovorili, rekoč: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela; temveč zaradi bogokletja; in zato, ker se ti, ki si človek, sebe delaš Boga.«
34 Gesù rispose loro: Non è egli scritto nella vostra legge: Io ho detto: Voi siete dèi?
Jezus jim je odgovoril: »Ali ni v vaši postavi zapisano: ›Rekel sem: ›Vi ste bogovi?‹‹
35 Se chiama dèi coloro a’ quali la parola di Dio è stata diretta (e la Scrittura non può essere annullata),
Če pa je imenoval bogove te, ki jim je prišla Božja beseda in pismo ne more biti prekršeno,
36 come mai dite voi a colui che il Padre ha santificato e mandato nel mondo, che bestemmia, perché ho detto: Son Figliuolo di Dio?
pravite o njem, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet: ›Ti preklinjaš, ‹ ker sem rekel, da sem Božji Sin?
37 Se non faccio le opere del Padre mio, non mi credete;
Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite.
38 ma se le faccio, anche se non credete a me, credete alle opere, affinché sappiate e riconosciate che il Padre è in me e che io sono nel padre.
Toda če jih opravljam, čeprav mi ne verjamete, verjemite delom, da boste lahko spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v njem.«
39 Essi cercavan di nuovo di pigliarlo; ma egli sfuggì loro dalle mani.
Zato so si ponovno prizadevali, da ga primejo, toda pobegnil je iz njihove roke
40 E Gesù se ne andò di nuovo al di là del Giordano, nel luogo dove Giovanni da principio stava battezzando; e quivi dimorò.
in ponovno odšel proč, onstran Jordana, na kraj, kjer je Janez najprej krščeval in tam ostal.
41 E molti vennero a lui, e dicevano: Giovanni, è vero, non fece alcun miracolo; ma tutto quello che Giovanni disse di quest’uomo, era vero.
In mnogi so krenili k njemu ter rekli: »Janez ni storil nobenega čudeža, toda vse besede, ki jih je Janez govoril o tem človeku, so bile resnične.«
42 E quivi molti credettero in lui.
In tam so mnogi verovali vanj.

< Giovanni 10 >