< Daniele 3 >

1 Il re Nebucadnetsar fece una statua d’oro, alta sessanta cubiti e larga sei cubiti, e la eresse nella pianura di Dura, nella provincia di Babilonia.
Nanao saren-draha volamena t’i Nebokadnetsare mpanjaka, kiho enem-polo ty haabo’e, le kiho eneñe ty am-pohe’e; natroa’e ami’ty monto’ i Dorà, am-paritane’ i Bavele ao.
2 E il re Nebucadnetsar mandò a radunare i satrapi, i prefetti, i governatori, i giudici, i tesorieri, i giureconsulti, i presidenti e tutte le autorità delle province, perché venissero alla inaugurazione della statua che il re Nebucadnetsar aveva eretta.
Le nirahe’ i Nebokadnetsare ty koike hanontoñe o beio, naho o sorotà’eo, naho o fiaoloo, o mpizakao, o mpamandroñeo, o kominteo, o prejidào, vaho o mpifehe faritaneo hiatreke ty fañorizañe i sare nampitroare’ i Nebokadnetsare mpanjakay.
3 Allora i satrapi, i prefetti e i governatori, i giudici, i tesorieri, i giureconsulti, i presidenti e tutte le autorità delle province s’adunarono per la inaugurazione della statua, che il re Nebucadnetsar aveva eretta; e stavano in piedi davanti la statua che Nebucadnetsar aveva eretta.
Aa le natontoñe amy fañorizañe i sare nampitroare’ i Nebokadnetsare mpanjakaiy o beio, naho o sorotà’eo, naho o fiaoloo, o mpizakao, o mpamandroñeo, o kominteo, o prejidào, vaho o fonga mpifehe faritaneo. Aa ie nijohañe añ’atrefa’ i sare nampitroare’ i Nebokadnetsare mpanjakaiy ey, le
4 E l’araldo gridò forte: “A voi, popoli, nazioni e lingue è imposto che,
hoe ty tsinei’ i mpikoikey: Andili­añe ama’ areo ry ondaty, ry fifeheañe naho ry fisaontsy,
5 nel momento in cui udrete il suono del corno, del flauto, della cetra, della lira, del saltèro, della zampogna e d’ogni sorta di strumenti, vi prostriate per adorare la statua d’oro che il re Nebucadnetsar ha eretta;
te ie mahajanjiñe ty feon’ antsiva naho soly naho marovany naho jejobory naho kantsàñe naho mandalina vaho ze hene raha mañomey feo, le hiba­boke naho hitalaho amy sare volamena natroa’ i Nebokadnetsare mpanjakaiy;
6 e chiunque non si prostrerà per adorare, sarà immantinente gettato in mezzo ad una fornace di fuoco ardente”.
fe havokovoko am-po’ toñake misolebatse ao amy oray avao ze tsy mibaboke naho mitalaho ama’e.
7 non appena quindi tutti i popoli ebbero udito il suono del corno, del flauto, della cetra, della lira, del saltèro e d’ogni sorta di strumenti, tutti i popoli, tutte le nazioni e lingue si prostrarono e adorarono la statua d’oro, che il re Nebucadnetsar aveva eretta.
Aa ie nahajanjiñe ty feo’ i antsivay naho i soliy naho i marovaniy naho i jejoboriy naho i kantsàñey naho i mandalinay vaho o mpañomey feo iabio, le hene nibaboke ze ondaty, fifeheañe naho fameleke niambane amy sare volamena natroa’ i Nebokadnetsare mpanjakay.
8 Allora, in quello stesso momento, alcuni uomini Caldei si fecero avanti, e accusarono i Giudei;
Ie añe, le nitotoke eo ty nte-Kasdy ila’e nanisý o nte-Iehodào
9 e, rivolgendosi al re Nebucadnetsar, gli dissero: “O re, possa tu vivere in perpetuo!
nisaontsy amy Nebokadnetsare mpanjaka ty hoe, Ry mpanjaka, lava ohatse.
10 Tu, o re, hai emanato un decreto, per il quale chiunque ha udito il suono del corno, del flauto, della cetra, della lira, del saltèro, della zampogna e d’ogni sorta di strumenti deve prostrarsi per adorare la statua d’oro;
Fa nandily rehe, ry mpanjaka, te ze ondaty mahajanjiñe ty feo’ i antsivay naho i soliy naho i marovaniy naho i jejoboriy naho i kantsàñey naho i mandalinay vaho o mpañomey feo iabio, ty hibaboke naho hitalaho amy sare volamenay;
11 e chiunque non si prostra e non adora, dev’esser gettato in mezzo a una fornace di fuoco ardente.
vaho ze tsy mibaboke, tsy mitalaho, ro hafetsak’ an-toñake mirebareba ao.
12 Or vi sono degli uomini giudei, che tu hai preposti agli affari della provincia di Babilonia: Shadrac, Meshac, e Abed-nego; codesti uomini, o re, non ti tengono in alcun conto; non servono i tuoi dèi, e non adorano la statua d’oro che tu hai eretta”.
Eo o nte-Iehodà ila’e nampamandroñe’o o raham-paritane’ i Baveleoo: toe i Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò; tsy mañaoñe azo indaty rey ry mpanjaka; tsy miambane amo ndrahare’oo, naho tsy mita­laho amy sare volamena natroa’oy.
13 Allora Nebucadnetsar, irritato e furioso, ordinò che gli fossero menati Shadrac, Meshac e Abed-nego; e quegli uomini furon menati in presenza del re.
Aa le niviñetse am-poroforo t’i Nebokadnetsare vaho linili’e te hasese mb’eo t’i Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò. Aa le nase­se mb’ añatrefa’ i mpanjakay mb’ eo indaty rey.
14 Nebucadnetsar, rivolgendosi a loro, disse: “Shadrac, Meshac, Abed-nego, lo fate deliberatamente di non servire i miei dèi e di non adorare la statua d’oro che io ho eretto?
Nanao ty hoe am’ iereo t’i Nebokadnetsare: O ry Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò, to hao t’ie tsy miasy o ‘ndraharekoo, naho tsy mitalaho amy sare volamena natroakoy?
15 Ora, se non appena udrete il suono del corno, del flauto, della cetra, della lira, del saltèro, della zampogna e d’ogni sorta di strumenti, siete pronti a prostrarvi per adorare la statua che io ho fatto, bene; ma se non l’adorate, sarete immantinente gettati in mezzo a una fornace di fuoco ardente; e qual è quel dio che vi libererà dalle mie mani?”
Aa ie mahajanjiñe ty feo’ i antsivay naho i soliy naho i marovaniy naho i jejoboriy naho i kantsàñey naho i mandalinay miharo amo mpañomey feo iabio, ho veka’e hibaboke naho hitalaho amy sare volamenay vi’ nahareo henane zay? Fa naho tsy italahoa’ areo, le havokovoko an-toñake misolebatse ao amy oray avao. Andrianañahare aia ty hahahaha anahareo an-tañako?
16 Shadrac, Meshac e Abed-nego risposero al re, dicendo: “O Nebucadnetsar, noi non abbiam bisogno di darti risposta su questo.
Aa hoe ty natoi’ i Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò amy Nebokadnetsare mpanjakay: Ry Nebokadnetsare, tsy anay ty hamale azo amy ontane zay.
17 Ecco, il nostro Dio che noi serviamo, è potente da liberarci, e ci libererà dalla fornace del fuoco ardente, e dalla tua mano, o re.
Mahaoniña, te mahahaha anay amy toñake mibelañey t’i Andrianañahare toroñe’ay, vaho mahafipoliora’e am-pità’o zahay ry mpanjaka.
18 Se no, sappi o re, che noi non serviremo i tuoi dèi e non adoreremo la statua d’oro che tu hai eretto”.
Fa naho tsie, ehe mahafohina, ry mpanjaka, t’ie tsy hitalaho amy ‘ndrahare’oy, ndra hiasy i sare volamena natroa’oy.
19 Allora Nebucadnetsar fu ripieno di furore, e l’aspetto del suo viso fu mutato verso Shadrac, Meshac e Abed-nego. Egli riprese la parola, e si ordinò che si accendesse la fornace sette volte più di quello che s’era pensato di fare;
Nilifom-piforoforoañe amy zao t’i Nebokadnetsare le niloroloro amy Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò ty lahara’e, le nanoiñe, naho nandily te hanoeñe im-pito ty hamae’ i toñakey.
20 Poi comandò ad alcuni uomini de’ più vigorosi del suo esercito di legare Shadrac, Meshac e Abed-nego, e di gettarli nella fornace del fuoco ardente.
Linili’e amy zao o fanalolahy am-pirimboñan-dahindefo’eo ty handrohy i Sadrake naho i Mesake naho i Abednegò, vaho hamokovoko iareo amy toñake milebalebay ao.
21 Allora questi tre uomini furono legati con le loro tuniche, le loro sopravvesti, i loro mantelli e tutti i loro vestiti, e furon gettati in mezzo alla fornace del fuoco ardente.
Rinohy reketse saroñe naho sikiñe naho sabaka naho ze lamba ila’e am’ ondaty rey vaho nafe­tsak’ an-teñateña’ i toñake misolebatsey ao.
22 E siccome l’ordine del re era perentorio e la fornace era straordinariamente riscaldata, la fiamma del fuoco uccise gli uomini che vi avevan gettato dentro Shadrac, Meshac e Abed-nego.
Aa kanao am-bodongero’e ty nandilia’ i mpanjakay, ie niloho mae i toñakey, le navetran-del’afo ondaty nandrambe i Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegòo.
23 E quei tre uomini, Shadrac, Meshac e Abed-nego, caddero legati in mezzo alla fornace del fuoco ardente.
Aa le nihotrak’ an-drohy an-toñake nibebañ’ ao indaty telo rey: i Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò.
24 Allora il re Nebucadnetsar fu spaventato, si levò in gran fretta, e prese a dire ai suoi consiglieri: “Non abbiam noi gettato in mezzo al fuoco tre uomini legati?” quelli risposero e dissero al re: “Certo, o re!”
Nilatsa t’i Nebo­kad­netsare, mpanjaka, le niongak’ amy zao nisaontsy amo mpanolo-keve’eo ty hoe: Tsy telo hao t’indaty nafetsan-tika an-drohy amo afoo? Hoe ty natoi’ iareo amy mpanjakay; Eka ‘nio, ry mpanjaka.
25 Ed egli riprese a dire: “Ecco, io vedo quattro uomini, sciolti, che camminano in mezzo al fuoco, senz’aver sofferto danno alcuno; e l’aspetto del quarto è come quello d’un figlio degli dèi”.
Hoe ty natoi’e: Heheke, mahatrea ondaty efatse midada ao raho, songa midraidraitse amy afoy ao, tsy ama’e ty mianto, vaho manahake t’i Anak’ Andrianañahare ty vinta’ o fahefatseo.
26 Poi Nebucadnetsar s’avvicinò alla bocca della fornace del fuoco ardente, e prese a dire: “Shadrac, Meshac, Abed-nego, servi dell’Iddio altissimo, uscite, venite!” E Shadrac, Meshac e Abed-nego uscirono di mezzo al fuoco.
Nitotok’ am-bava’ i toñake misolebatsey t’i Nebokadnetsare, nanao ty hoe: o ry Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò, ry mpitoron’ Añahare Andindimoneñeo, miakara mb’etoy. Aa le nienga boak’ an-teñateña’ i afoy t’i Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò.
27 E i satrapi, i prefetti, i governatori e i consiglieri del re, essendosi adunati, guardarono quegli uomini, e videro che il fuoco non aveva avuto alcun potere sul loro corpo, che i capelli del loro capo non erano stati arsi, che le loro tuniche non erano alterate, e ch’essi non avevano odor di fuoco.
Le nihimpoke eo o beio naho o sorotà’eo naho o fiaoloo, o mpizakao, o mpitàm-bolao, o kominteo, o prejidào vaho o mpifehe faritaneo hisamba ondaty tsy nanaña’ i afoy lilio, leo raik’ amo maròy añambone’ iareoo tsy nimae, tsy niova ka o sarimbo’ iereoo, vaho tsy nipitek’ am’ iereo ty imbon’ afo.
28 E Nebucadnetsar prese a dire: “Benedetto sia l’Iddio di Shadrac, di Meshac e di Abed-nego, il quale ha mandato il suo angelo, e ha liberato i suoi servi che hanno confidato in lui, hanno trasgredito l’ordine del re, e hanno esposto i loro corpi, per non servire e non adorare altro dio che il loro!
Le hoe ty saontsi’ i Nebokadnetsare: Andriañeñe t’i Andrianañahare’ i Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò, ie nañirake i anjeli’ey hañaha o mpitoro’e mpiato ama’eo mbore nifotetse amy saontsim-panjakay, namoe ay tsy hitoroñe ndra hitalaho ami’ty ndrahare ila’e naho tsy t’i Andrianañahare’ iareo avao.
29 Perciò, io faccio questo decreto: che chiunque, a qualsiasi popolo, nazione o lingua appartenga, dirà male dell’Iddio di Shadrac, Meshac e Abed-nego, sia fatto a pezzi, e la sua casa sia ridotta in un immondezzaio; perché non v’è alcun altro dio che possa salvare a questo modo”.
Aa le mitsey raho, te ho fonga tseratseraheñe ze mitera­tera an’ Andrianañahare’ i Sadrake naho i Mesake naho i Abednegò, vaho hatao vongan-deotse ty akiba’e, amy te tsy eo ty drahare ila’e mahahaha manahake zao.
30 Allora il re fece prosperare Shadrac, Meshac e Abed-nego nella provincia di Babilonia.
Aa le nonjone’ i mpanjakay am-paritane’ i Bavele t’i Sadrake naho i Mesake vaho i Abednegò.

< Daniele 3 >