< Salmi 102 >

1 Orazione dell'afflitto, essendo angosciato, e spandendo il suo lamento davanti a Dio SIGNORE, ascolta la mia orazione, E venga il mio grido infino a te.
Usliši mojo molitev, oh Gospod in moje vpitje naj pride do tebe.
2 Non nasconder la tua faccia da me; Nel giorno che io sono in distretta, inchina a me il tuo orecchio; Nel giorno che io grido, affrettati a rispondermi.
Svojega obraza ne skrivaj pred menoj na dan, ko sem v stiski; nagni k meni svoje uho. Na dan, ko kličem, mi naglo odgovori.
3 Perciocchè i miei giorni son venuti meno come fumo, E le mie ossa sono arse come un tizzone.
Kajti moji dnevi so použiti kakor dim in moje kosti so sežgane kakor ognjišče.
4 Il mio cuore è stato percosso come erba, Ed è seccato; Perciocchè io ho dimenticato di mangiare il mio pane.
Moje srce je prizadeto in ovenelo kakor trava, tako da pozabljam jesti svoj kruh.
5 Le mie ossa sono attaccate alla mia carne, Per la voce de' miei gemiti.
Zaradi glasu mojega stokanja se moje kosti lepijo na mojo kožo.
6 Io son divenuto simile al pellicano del deserto; E son come il gufo delle solitudini.
Podoben sem pelikanu iz divjine; podoben sem sovi v puščavi.
7 Io vegghio, e sono Come il passero solitario sopra il tetto. I miei nemici mi fanno vituperio tuttodì;
Bedim in sem kakor vrabec sam na strehi.
8 Quelli che sono infuriati contro a me fanno delle esecrazioni di me.
Moji sovražniki me ves dan grajajo in tisti, ki so besni name, prisegajo zoper mene.
9 Perciocchè io ho mangiata la cenere come pane, Ed ho temperata la mia bevanda con lagrime.
Kajti pepel sem jedel kakor kruh in svojo pijačo sem mešal z jokom,
10 Per la tua indegnazione, e per lo tuo cruccio; Perciocchè, avendomi levato ad alto, tu mi hai gettato [a basso].
zaradi tvojega ogorčenja in tvojega besa, kajti vzdignil si me in me vrgel dol.
11 I miei giorni [son] come l'ombra che dichina; Ed io son secco come erba.
Moji dnevi so kakor senca, ki se zmanjšuje in izsušen sem kakor trava.
12 Ma tu, Signore, dimori in eterno E la tua memoria [è] per ogni età.
Toda ti, oh Gospod, boš ostal na veke in tvoj spomin vsem rodovom.
13 Tu ti leverai, tu avrai compassione di Sion; Perciocchè [egli è] tempo di averne pietà; Perciocchè il termine è giunto.
Vstal boš in imel usmiljenje do Siona, kajti čas, da mu [izkažeš] naklonjenost, da, določeni čas je prišel.
14 Imperocchè i tuoi servitori hanno affezione alle pietre di essa, Ed hanno pietà della sua polvere.
Kajti tvoji služabniki uživajo v njegovih kamnih in so naklonjeni njegovemu prahu.
15 E le genti temeranno il Nome del Signore, E tutti i re della terra la tua gloria,
Tako se bodo pogani bali Gospodovega imena in vsi kralji zemlje tvoje slave.
16 Quando il Signore avrà riedificata Sion, [Quando] egli sarà apparito nella sua gloria,
Ko bo Gospod zgradil Sion, se bo prikazal v svoji slavi.
17 Ed avrà volto lo sguardo all'orazione de' desolati, E non avrà sprezzata la lor preghiera.
Upošteval bo molitev revežev in ne bo preziral njihove molitve.
18 Ciò sarà scritto all'età a venire; E il popolo che sarà creato loderà il Signore.
To bo zapisano za prihajajoči rod; in ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda.
19 Perciocchè egli avrà riguardato dall'alto luogo della sua santità; Perciocchè il Signore avrà mirato dal cielo verso la terra;
Kajti on je pogledal dol iz višine svojega svetišča, z nebes je Gospod pogledal zemljo,
20 Per udire i gemiti de' prigioni; Per isciogliere quelli ch'erano condannati a morte;
da usliši stokanje jetnika, da osvobodi tiste, ki so določeni za smrt,
21 Acciocchè si narri in Sion il Nome del Signore, E la sua lode in Gerusalemme.
da oznani Gospodovo ime na Sionu in njegovo hvalo v Jeruzalemu,
22 Quando i popoli e i regni saranno raunati insieme, Per servire al Signore.
ko se zberejo skupaj ljudstva in kraljestva, da služijo Gospodu.
23 Egli ha tra via abbattute le mie forze; Egli ha scorciati i miei giorni.
Oslabil je mojo moč na poti, skrajšal je moje dneve.
24 Io dirò: O Dio mio, non farmi trapassare al mezzo de' miei dì; I tuoi anni [durano] per ogni età.
Rekel sem: »Oh moj Bog, ne odstrani me v sredi mojih dni; tvoja leta so skozi vse rodove.«
25 Tu fondasti già la terra; E i cieli [son] l'opera delle tue mani;
Od davnine si položil temelj zemlji in nebo je delo tvojih rok.
26 Queste cose periranno, ma tu dimorerai; Ed esse invecchieranno tutte, come un vestimento; Tu le muterai come una vesta, e trapasseranno.
Ta [dva] bosta izginila, toda ti boš ostal. Da, vsa se bosta postarala kakor obleka; zamenjal ju boš kakor suknjo in bosta zamenjani,
27 Ma tu [sei sempre] lo stesso, E gli anni tuoi non finiranno giammai.
toda ti si isti in tvoja leta ne bodo imela konca.
28 I figliuoli de' tuoi servitori abiteranno, E la progenie loro sarà stabilita nel tuo cospetto.
Otroci tvojih služabnikov bodo nadaljevali in njihovo seme bo utrjeno pred teboj.

< Salmi 102 >