< Salmi 14 >

1 Lo stolto pensa: «Non c'è Dio». Sono corrotti, fanno cose abominevoli: nessuno più agisce bene. Al maestro del coro. Di Davide.
Načelniku godbe; Davidova. Nespametni govori v srci svojem: Ni ga Boga: pohujšujejo, ostudna dela doprinašajo, ni ga, da bi delal dobro.
2 Il Signore dal cielo si china sugli uomini per vedere se esista un saggio: se c'è uno che cerchi Dio.
Gospod gleda z nebes na sinove človeške, da bi videl, je li kateri, ki bi bil razumen, ki bi iskal Boga.
3 Tutti hanno traviato, sono tutti corrotti; più nessuno fa il bene, neppure uno.
Vsak je odstopil, izpridili so se vsi vkup; ni ga, da bi delal dobro, enega samega ne.
4 Non comprendono nulla tutti i malvagi, che divorano il mio popolo come il pane?
Ali si niso v svesti vsi, kateri delajo krivico, ker žró ljudstvo moje kruh jedóč, ne kličejo Gospoda?
5 Non invocano Dio: tremeranno di spavento, perché Dio è con la stirpe del giusto.
Tu se preplašijo od groze, ker Bog je na strani pravičnemu rodu.
6 Volete confondere le speranze del misero, ma il Signore è il suo rifugio.
Naklep siromaka ubozega bodete osramotili, seveda! ker Gospod je zavetje njegovo.
7 Venga da Sion la salvezza d'Israele! Quando il Signore ricondurrà il suo popolo, esulterà Giacobbe e gioirà Israele.
Kdo naj dá rešenje sè Sijona Izraelu? Ko bode nazaj peljal iz sužnjosti ljudstva svojega krdelo, radoval se bode Jakob, veselil se Izrael.

< Salmi 14 >