< Giobbe 10 >

1 Stanco io sono della mia vita! Darò libero sfogo al mio lamento, parlerò nell'amarezza del mio cuore.
“Mwen rayi pwòp lavi m; mwen va fè tout fòs plent mwen yo parèt. Mwen va pale ak anmè ki fonse nan nanm mwen.
2 Dirò a Dio: Non condannarmi! Fammi sapere perché mi sei avversario.
Mwen va di a Bondye: ‘Pa kondane mwen! Fè m konnen poukisa W ap goumen ak mwen.
3 E' forse bene per te opprimermi, disprezzare l'opera delle tue mani e favorire i progetti dei malvagi?
Èske se vrèman bon pou Ou ta oprime; pou meprize zèv men Ou yo e pou Ou gade ak favè, manèv a mechan yo?
4 Hai tu forse occhi di carne o anche tu vedi come l'uomo?
Èske zye Ou fèt ak chè? Oswa èske Ou wè kon yon nonm wè?
5 Sono forse i tuoi giorni come i giorni di un uomo, i tuoi anni come i giorni di un mortale,
Èske jou Ou yo tankou jou a moun mòtèl, oswa ane Ou yo tankou ane a yon nonm,
6 perché tu debba scrutare la mia colpa e frugare il mio peccato,
pou Ou ta dwe chache koupabilite mwen e fè rechèch dèyè peche m?
7 pur sapendo ch'io non sono colpevole e che nessuno mi può liberare dalla tua mano?
Malgre Ou konnen mwen pa koupab, sepandan, nanpwen ki ka livre m sòti nan men Ou.’”
8 Le tue mani mi hanno plasmato e mi hanno fatto integro in ogni parte; vorresti ora distruggermi?
“Se men Ou ki te fòme mwen nèt. Konsa, èske Ou ta detwi mwen?
9 Ricordati che come argilla mi hai plasmato e in polvere mi farai tornare.
Sonje, souple, ke Ou te fè m kon ajil. Èske Ou ta fè m retounen pousyè ankò?
10 Non m'hai colato forse come latte e fatto accagliare come cacio?
Èske se pa tankou lèt ke Ou te vide mwen e fè m kaye tankou fwomaj?
11 Di pelle e di carne mi hai rivestito, d'ossa e di nervi mi hai intessuto.
Ou te abiye mwen ak po avèk chè e koude mwen ansanm nan zo ak gwo venn.
12 Vita e benevolenza tu mi hai concesso e la tua premura ha custodito il mio spirito.
Ou te ban mwen lavi avèk lanmou dous Ou. Se swen Ou ki te konsève lespri m.
13 Eppure, questo nascondevi nel cuore, so che questo avevi nel pensiero!
Malgre bagay sila yo, Ou te kache yo nan kè Ou. Mwen konnen ke sa a se avèk ou:
14 Tu mi sorvegli, se pecco, e non mi lasci impunito per la mia colpa.
si m peche, alò, Ou mete tach sou mwen. Ou pa ta akite m de koupabilite mwen.
15 Se sono colpevole, guai a me! Se giusto, non oso sollevare la testa, sazio d'ignominia, come sono, ed ebbro di miseria.
Si mwen mechan, malè a mwen! Epi si mwen jis, toujou, menm dwe leve tèt mwen. Mwen chaje ak wont, e byen rekonnesan a mizè mwen.
16 Se la sollevo, tu come un leopardo mi dai la caccia e torni a compiere prodigi contro di me,
Si tèt mwen ta vin leve wo, Ou ta fè lachas dèyè m tankou yon lyon; epi ankò, Ou ta montre pouvwa Ou kont mwen.
17 su di me rinnovi i tuoi attacchi, contro di me aumenti la tua ira e truppe sempre fresche mi assalgono.
Ou renouvle temwayaj Ou kont mwen, e ogmante kòlè Ou vè mwen. Dezas monte anwo dezas sou mwen.”
18 Perché tu mi hai tratto dal seno materno? Fossi morto e nessun occhio m'avesse mai visto!
“Alò, poukisa Ou te fè m sòti nan vant manman m? Pito ke m te mouri e pa t gen zye ki te wè m!
19 Sarei come se non fossi mai esistito; dal ventre sarei stato portato alla tomba!
Mwen te dwe tankou mwen pa t janm te egziste, kon yon pote sòti nan vant pou rive nan tonbo.
20 E non son poca cosa i giorni della mia vita? Lasciami, sì ch'io possa respirare un poco
Èske jou m yo pa kout? Rete! Ralanti sou mwen pou m kab jwenn yon ti kras kè kontan,
21 prima che me ne vada, senza ritornare, verso la terra delle tenebre e dell'ombra di morte,
avan ke m ale—pou mwen pa tounen nan andwa tenèb ak gwo fènwa!
22 terra di caligine e di disordine, dove la luce è come le tenebre.
Nan peyi sa a ki dezole nèt tankou tenèb la, nan fon lonbraj san fòm nan, e ki klere tankou fènwa a.”

< Giobbe 10 >