< תהילים 119 >

אַשְׁרֵי תְמִֽימֵי־דָרֶךְ הַהֹלְכִים בְּתוֹרַת יְהֹוָֽה׃ 1
Alef. Blagor poštenim na potu, kateri hodijo po postavi Gospodovi.
אַשְׁרֵי נֹצְרֵי עֵדֹתָיו בְּכׇל־לֵב יִדְרְשֽׁוּהוּ׃ 2
Blagor njim, ki hranijo pričanja njegova, ki ga iščejo iz vsega srca.
אַף לֹא־פָעֲלוּ עַוְלָה בִּדְרָכָיו הָלָֽכוּ׃ 3
Kateri tudi ne delajo krivice, ampak hodijo po potih njegovih.
אַתָּה צִוִּיתָה פִקֻּדֶיךָ לִשְׁמֹר מְאֹֽד׃ 4
Ti si zapovedal ukaze svoje, da naj se spolnjujejo pridno.
אַחֲלַי יִכֹּנוּ דְרָכָי לִשְׁמֹר חֻקֶּֽיךָ׃ 5
O da bi bila pota moja obernena spolnjevat postave tvoje!
אָז לֹא־אֵבוֹשׁ בְּהַבִּיטִי אֶל־כׇּל־מִצְוֺתֶֽיךָ׃ 6
Tedaj se ne osramotim, ko bodem gledal vse zapovedi tvoje.
אוֹדְךָ בְּיֹשֶׁר לֵבָב בְּלׇמְדִי מִשְׁפְּטֵי צִדְקֶֽךָ׃ 7
Slavil te bodem s pravim srcem; učil se sodbâ pravice tvoje.
אֶת־חֻקֶּיךָ אֶשְׁמֹר אַֽל־תַּעַזְבֵנִי עַד־מְאֹֽד׃ 8
Postave tvoje bodem spolnjeval, ne zapusti me tako!
בַּמֶּה יְזַכֶּה־נַּעַר אֶת־אׇרְחוֹ לִשְׁמֹר כִּדְבָרֶֽךָ׃ 9
Bet. Kako bode deček čistil stezo svojo? Držeč se je poleg besede tvoje.
בְּכׇל־לִבִּי דְרַשְׁתִּיךָ אַל־תַּשְׁגֵּנִי מִמִּצְוֺתֶֽיךָ׃ 10
Iz vsega srca svojega te iščem, ne daj, da izgrešim zapovedi tvoje.
בְּלִבִּי צָפַנְתִּי אִמְרָתֶךָ לְמַעַן לֹא אֶחֱטָא־לָֽךְ׃ 11
V srci svojem hranim govor tvoj, da ne grešim zoper tebe.
בָּרוּךְ אַתָּה יְהֹוָה לַמְּדֵנִי חֻקֶּֽיךָ׃ 12
Ti blagoslavljeni Gospod, uči me postave svoje.
בִּשְׂפָתַי סִפַּרְתִּי כֹּל מִשְׁפְּטֵי־פִֽיךָ׃ 13
Z ustnami svojimi preštevam vse pravice tvojih ust,
בְּדֶרֶךְ עֵדְוֺתֶיךָ שַּׂשְׂתִּי כְּעַל כׇּל־הֽוֹן׃ 14
Veselim se pota pričanj tvojih, kakor vseh zakladov.
בְּפִקּוּדֶיךָ אָשִׂיחָה וְאַבִּיטָה אֹֽרְחֹתֶֽיךָ׃ 15
Zapovedi tvoje premišljujem in gledam steze tvoje.
בְּחֻקֹּתֶיךָ אֶֽשְׁתַּעֲשָׁע לֹא אֶשְׁכַּח דְּבָרֶֽךָ׃ 16
V postavah tvojih se razveseljujem, besede tvoje ne zabim.
גְּמֹל עַל־עַבְדְּךָ אֶחְיֶה וְאֶשְׁמְרָה דְבָרֶֽךָ׃ 17
Gimel. Dobroto podéli hlapcu svojemu, dokler živim spolnjujem naj besedo tvojo.
גַּל־עֵינַי וְאַבִּיטָה נִפְלָאוֹת מִתּוֹרָתֶֽךָ׃ 18
Odgrni oči moje, da gledam čuda po zakonu tvojem.
גֵּר אָנֹכִי בָאָרֶץ אַל־תַּסְתֵּר מִמֶּנִּי מִצְוֺתֶֽיךָ׃ 19
Tujec sem na tej zemlji, ne skrivaj mi zapovedi svojih.
גָּרְסָה נַפְשִׁי לְתַאֲבָה אֶֽל־מִשְׁפָּטֶיךָ בְכׇל־עֵֽת׃ 20
Ginem od hrepenenja po pravicah tvojih vsak čas.
גָּעַרְתָּ זֵדִים אֲרוּרִים הַשֹּׁגִים מִמִּצְוֺתֶֽיךָ׃ 21
Ti pogubljaš prevzetne, proklete, kateri izgrešajo zapovedi tvoje.
גַּל מֵעָלַי חֶרְפָּה וָבוּז כִּי עֵדֹתֶיךָ נָצָֽרְתִּי׃ 22
Odvali od mene sramoto in zaničevanje, ker hranim pričanja tvoja.
גַּם יָשְׁבוּ שָׂרִים בִּי נִדְבָּרוּ עַבְדְּךָ יָשִׂיחַ בְּחֻקֶּֽיךָ׃ 23
Tedaj prvaki sedé in govoré zoper mene, hlapec tvoj premišlja postave tvoje.
גַּֽם־עֵדֹתֶיךָ שַׁעֲשֻׁעָי אַנְשֵׁי עֲצָתִֽי׃ 24
Tedaj so pričanja tvoja razveseljevanja moja, svetovalci moji.
דָּבְקָה לֶעָפָר נַפְשִׁי חַיֵּנִי כִּדְבָרֶֽךָ׃ 25
Dalet. V prahu tiči življenje moje, živega me ohrani po besedi svoji.
דְּרָכַי סִפַּרְתִּי וַֽתַּעֲנֵנִי לַמְּדֵנִי חֻקֶּֽיךָ׃ 26
Pota svoja sem prešteval, in ti si me uslišal; úči me postave svoje.
דֶּרֶךְ־פִּקּוּדֶיךָ הֲבִינֵנִי וְאָשִׂיחָה בְּנִפְלְאוֹתֶֽיךָ׃ 27
Daj, da umem pot zapovedi tvojih, da premišljam čuda tvoja.
דָּלְפָה נַפְשִׁי מִתּוּגָה קַיְּמֵנִי כִּדְבָרֶֽךָ׃ 28
Od otožnosti solzi duša moja, dvigni me po besedi svoji.
דֶּֽרֶךְ־שֶׁקֶר הָסֵר מִמֶּנִּי וְֽתוֹרָתְךָ חׇנֵּֽנִי׃ 29
Krivičnosti pot odvrni od mene, in zakon svoj mi podéli milostno.
דֶּֽרֶךְ־אֱמוּנָה בָחָרְתִּי מִשְׁפָּטֶיךָ שִׁוִּֽיתִי׃ 30
Resnice pot volim, sodbe tvoje imam pred očmi.
דָּבַקְתִּי בְעֵדְוֺתֶיךָ יְהֹוָה אַל־תְּבִישֵֽׁנִי׃ 31
Držim se pričanj tvojih, Gospod; ne daj, da se osramotim.
דֶּֽרֶךְ־מִצְוֺתֶיךָ אָרוּץ כִּי תַרְחִיב לִבִּֽי׃ 32
Po potih zapovedi tvojih bodem tekal, ko bodeš razširil srce moje.
הוֹרֵנִי יְהֹוָה דֶּרֶךְ חֻקֶּיךָ וְאֶצְּרֶנָּה עֵֽקֶב׃ 33
He. Uči me, Gospod, postav tvojih pót, katero bodem hranil do konca.
הֲבִינֵנִי וְאֶצְּרָה תוֹרָתֶךָ וְאֶשְׁמְרֶנָּה בְכׇל־לֵֽב׃ 34
Daj, da umem, da hranim zakon tvoj, in da ga spolnjujem iz vsega srca.
הַדְרִיכֵנִי בִּנְתִיב מִצְוֺתֶיךָ כִּי־בוֹ חָפָֽצְתִּי׃ 35
Daj, da hodim po zapovedi tvojih poti, ker tá me razveseljuje.
הַט־לִבִּי אֶל־עֵדְוֺתֶיךָ וְאַל אֶל־בָּֽצַע׃ 36
Nagni srce moje k postavam svojim, in ne k dobičku.
הַעֲבֵר עֵינַי מֵרְאוֹת שָׁוְא בִּדְרָכֶךָ חַיֵּֽנִי׃ 37
Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti; po potih tvojih daj da živim.
הָקֵם לְעַבְדְּךָ אִמְרָתֶךָ אֲשֶׁר לְיִרְאָתֶֽךָ׃ 38
Stóri govor svoj hlapcu svojemu, kateri je vdan strahu pred teboj.
הַעֲבֵר חֶרְפָּתִי אֲשֶׁר יָגֹרְתִּי כִּי מִשְׁפָּטֶיךָ טוֹבִֽים׃ 39
Odvrni sramoto mojo, katere se bojim, ker dobre so pravice tvoje.
הִנֵּה תָּאַבְתִּי לְפִקֻּדֶיךָ בְּצִדְקָתְךָ חַיֵּֽנִי׃ 40
Glej, ukazov tvojih želim, v pravici tvoji daj mi živeti.
וִיבֹאֻנִי חֲסָדֶךָ יְהֹוָה תְּשׁוּעָתְךָ כְּאִמְרָתֶֽךָ׃ 41
Vav. Ko mi bodejo prišle milosti tvoje, Gospod; blaginja tvoja po govoru tvojem,
וְאֶעֱנֶה חֹרְפִי דָבָר כִּֽי־בָטַחְתִּי בִּדְבָרֶֽךָ׃ 42
Odgovoril bodem njemu, ki me sramoti, kakor je; ker zaupanje imam v besedo tvojo.
וְֽאַל־תַּצֵּל מִפִּי דְבַר־אֱמֶת עַד־מְאֹד כִּי לְמִשְׁפָּטֶךָ יִחָֽלְתִּי׃ 43
Ali od ust mojih ne odvzemi besede svoje resnične; ker pravic tvojih čakam.
וְאֶשְׁמְרָה תוֹרָתְךָ תָמִיד לְעוֹלָם וָעֶֽד׃ 44
In spolnjeval bodem zakon tvoj vedno, vekomaj in vekomaj.
וְאֶתְהַלְּכָה בָרְחָבָה כִּי פִקֻּדֶיךָ דָרָֽשְׁתִּי׃ 45
In neprestano bodem hodil po sami širjavi, ker povelj tvojih iščem.
וַאֲדַבְּרָה בְעֵדֹתֶיךָ נֶגֶד מְלָכִים וְלֹא אֵבֽוֹשׁ׃ 46
In govoril bodem o pričanjih tvojih pred kralji, in ne bode me sram.
וְאֶשְׁתַּעֲשַׁע בְּמִצְוֺתֶיךָ אֲשֶׁר אָהָֽבְתִּי׃ 47
In razveseljujoč se v zapovedih tvojih, katere ljubim,
וְאֶשָּֽׂא־כַפַּי אֶֽל־מִצְוֺתֶיךָ אֲשֶׁר אָהָבְתִּי וְאָשִׂיחָה בְחֻקֶּֽיךָ׃ 48
Dvignil bodem roke svoje do povelj tvojih, katera ljubim, in premišljeval postave tvoje.
זְכֹר־דָּבָר לְעַבְדֶּךָ עַל אֲשֶׁר יִֽחַלְתָּֽנִי׃ 49
Zajin. Spomni se besede svoje s hlapcem svojim, o kateri si mi dal upanje.
זֹאת נֶחָמָתִי בְעׇנְיִי כִּי אִמְרָתְךָ חִיָּֽתְנִי׃ 50
To je tolažilo moje v bridkosti moji; da me govor tvoj oživlja.
זֵדִים הֱלִיצֻנִי עַד־מְאֹד מִתּוֹרָתְךָ לֹא נָטִֽיתִי׃ 51
Prevzetniki se mi posmehujejo silno, od postave tvoje ne zavijem.
זָכַרְתִּי מִשְׁפָּטֶיךָ מֵעוֹלָם ׀ יְהֹוָה וָאֶתְנֶחָֽם׃ 52
Spominjam so sodbà tvojih od vekomaj, Gospod, in samega sebe tolažim.
זַלְעָפָה אֲחָזַתְנִי מֵרְשָׁעִים עֹזְבֵי תּֽוֹרָתֶֽךָ׃ 53
Vihar me grabi od krivičnih, ki zapuščajo zakon tvoj.
זְמִרוֹת הָיוּ־לִי חֻקֶּיךָ בְּבֵית מְגוּרָֽי׃ 54
Prepevanju predmet so mi postave tvoje v kraji popotovanj mojih.
זָכַרְתִּי בַלַּיְלָה שִׁמְךָ יְהֹוָה וָאֶשְׁמְרָה תּֽוֹרָתֶֽךָ׃ 55
Ponoči se spominjam imena tvojega, Gospod; in zakon tvoj spolnjujem.
זֹאת הָיְתָה־לִּי כִּי פִקֻּדֶיךָ נָצָֽרְתִּי׃ 56
To je tolažba meni, da hranim zapovedi tvoje.
חֶלְקִי יְהֹוָה אָמַרְתִּי לִשְׁמֹר דְּבָרֶֽיךָ׃ 57
Het. Delež moj si, Gospod, pravim, da spolnjujem besede tvoje.
חִלִּיתִי פָנֶיךָ בְכׇל־לֵב חׇנֵּנִי כְּאִמְרָתֶֽךָ׃ 58
Obličje tvoje molim iz vsega srca svojega; milost mi izkaži po govoru svojem.
חִשַּׁבְתִּי דְרָכָי וָאָשִׁיבָה רַגְלַי אֶל־עֵדֹתֶֽיךָ׃ 59
Pota svoja premišljam, da obračam noge svoje po pričanjih tvojih.
חַשְׁתִּי וְלֹא הִתְמַהְמָהְתִּי לִשְׁמֹר מִצְוֺתֶֽיךָ׃ 60
Hitim in se ne mudim spolnjevat zapovedi tvoje.
חֶבְלֵי רְשָׁעִים עִוְּדֻנִי תּוֹרָתְךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ 61
Krdela krivičnih me plenijo, a postave tvoje ne zabim.
חֲצֽוֹת־לַיְלָה אָקוּם לְהוֹדוֹת לָךְ עַל מִשְׁפְּטֵי צִדְקֶֽךָ׃ 62
O polunoči vstajam slavit te, zavoljo zapovedi tvojih pravičnih.
חָבֵר אָנִי לְכׇל־אֲשֶׁר יְרֵאוּךָ וּלְשֹׁמְרֵי פִּקּוּדֶֽיךָ׃ 63
Tovariš sem vsem, kateri te česté in spolnjujejo povelja tvoja.
חַסְדְּךָ יְהֹוָה מָלְאָה הָאָרֶץ חֻקֶּיךָ לַמְּדֵֽנִי׃ 64
Milosti tvoje, o Gospod, polna je zemlja; postave svoje me úči.
טוֹב עָשִׂיתָ עִֽם־עַבְדְּךָ יְהֹוָה כִּדְבָרֶֽךָ׃ 65
Tet. Dobro si storil hlapcu svojemu, Gospod; po besedi svoji.
טוּב טַעַם וָדַעַת לַמְּדֵנִי כִּי בְמִצְוֺתֶיךָ הֶאֱמָֽנְתִּי׃ 66
Izvrstnost pameti in vednosti me úči; ker zapovedim tvojim verujem.
טֶרֶם אֶעֱנֶה אֲנִי שֹׁגֵג וְעַתָּה אִמְרָתְךָ שָׁמָֽרְתִּי׃ 67
Ko nisem še govoril, motil sem se; sedaj pa spolnjujem govor tvoj.
טוֹב־אַתָּה וּמֵטִיב לַמְּדֵנִי חֻקֶּֽיךָ׃ 68
Dober si in dobrotljiv, úči me postave svoje.
טָפְלוּ עָלַי שֶׁקֶר זֵדִים אֲנִי בְּכׇל־לֵב ׀ אֶצֹּר פִּקּוּדֶֽיךָ׃ 69
Ko zvijačo napravljajo zoper mene prevzetniki, jaz iz vsega srca hranim povelja tvoja.
טָפַשׁ כַּחֵלֶב לִבָּם אֲנִי תּוֹרָתְךָ שִׁעֲשָֽׁעְתִּי׃ 70
Debelí se kakor z mastjo njih srce; jaz se zakona tvojega radujem.
טֽוֹב־לִי כִֽי־עֻנֵּיתִי לְמַעַן אֶלְמַד חֻקֶּֽיךָ׃ 71
Na dobro mi je bila bridkost, da bi se učil postav tvojih.
טֽוֹב־לִי תוֹרַת־פִּיךָ מֵאַלְפֵי זָהָב וָכָֽסֶף׃ 72
Boljši mi je zakon tvojih ust nego mnogo tisoč zlatnikov in srebernikov.
יָדֶיךָ עָשׂוּנִי וַֽיְכוֹנְנוּנִי הֲבִינֵנִי וְאֶלְמְדָה מִצְוֺתֶֽיךָ׃ 73
Jod. Roke tvoje so me naredile in napravile me; storí me razumnega, da se učim povelj tvojih.
יְרֵאֶיךָ יִרְאוּנִי וְיִשְׂמָחוּ כִּי לִדְבָרְךָ יִחָֽלְתִּי׃ 74
Boječi se tebe naj me vidijo ter se veselé, ker imam v besedi tvoji nado svojo.
יָדַעְתִּי יְהֹוָה כִּי־צֶדֶק מִשְׁפָּטֶיךָ וֶאֱמוּנָה עִנִּיתָֽנִי׃ 75
Spoznavam, Gospod, da so pravične sodbe tvoje; in da si me v zvestobi ponižal.
יְהִי־נָא חַסְדְּךָ לְנַחֲמֵנִי כְּאִמְרָתְךָ לְעַבְדֶּֽךָ׃ 76
Pridi skoraj milost tvoja, da me tolaži, po govoru tvojem s tvojim hlapcem.
יְבֹאוּנִי רַחֲמֶיךָ וְאֶחְיֶה כִּי־תוֹרָתְךָ שַׁעֲשֻׁעָֽי׃ 77
Dojdejo naj mi usmiljenja tvoja, da živim; ker zakon je vse razveseljevanje moje.
יֵבֹשׁוּ זֵדִים כִּי־שֶׁקֶר עִוְּתוּנִי אֲנִי אָשִׂיחַ בְּפִקּוּדֶֽיךָ׃ 78
Osramoté se naj prevzetniki, ker mi hudo delajo po krivem, ko premišljujem povelja tvoja.
יָשׁוּבוּ לִי יְרֵאֶיךָ (וידעו) [וְיֹדְעֵי] עֵדֹתֶֽיךָ׃ 79
Povrnejo se naj k meni boječi se tebe in poznajoči pričanja tvoja.
יְהִי־לִבִּי תָמִים בְּחֻקֶּיךָ לְמַעַן לֹא אֵבֽוֹשׁ׃ 80
Srce moje bode pošteno v postavah tvojih, da se ne osramotim.
כָּלְתָה לִתְשׁוּעָתְךָ נַפְשִׁי לִדְבָרְךָ יִחָֽלְתִּי׃ 81
Kaf. Duša moja koperni po blaginji tvoji; v besedi tvoji imam nado.
כָּלוּ עֵינַי לְאִמְרָתֶךָ לֵאמֹר מָתַי תְּֽנַחֲמֵֽנִי׃ 82
Oči moje koperné po govoru tvojem, ko govorim: Kedaj me bodeš potolažil?
כִּֽי־הָיִיתִי כְּנֹאד בְּקִיטוֹר חֻקֶּיךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ 83
Dasì sem podoben mehu v dimu, postav tvojih nisem pozabil.
כַּמָּה יְמֵֽי־עַבְדֶּךָ מָתַי תַּעֲשֶׂה בְרֹדְפַי מִשְׁפָּֽט׃ 84
Koliko bode dnî hlapca tvojega? Kedaj bodeš sodil nje, ki me preganjajo?
כָּרוּ־לִי זֵדִים שִׁיחוֹת אֲשֶׁר לֹא כְתוֹרָתֶֽךָ׃ 85
Jame mi kopljejo prevzetniki, kateri se ne ravnajo po zakonu tvojem.
כׇּל־מִצְוֺתֶיךָ אֱמוּנָה שֶׁקֶר רְדָפוּנִי עׇזְרֵֽנִי׃ 86
Vsa povelja tvoja zgolj resnica; po krivem me preganjajo, pomagaj mi.
כִּמְעַט כִּלּוּנִי בָאָרֶץ וַאֲנִי לֹא־עָזַבְתִּי פִקֻּדֶֽיךָ׃ 87
Skoraj so me uničili vrženega na tla; jaz pa se nísem izneveril postavam tvojim.
כְּחַסְדְּךָ חַיֵּנִי וְאֶשְׁמְרָה עֵדוּת פִּֽיךָ׃ 88
Po milosti svoji ohrani me živega, da spolnjujem pričanja tvojih ust.
לְעוֹלָם יְהֹוָה דְּבָרְךָ נִצָּב בַּשָּׁמָֽיִם׃ 89
Lamed. Vekomaj, o Gospod, biva beseda tvoja v nebesih,
לְדֹר וָדֹר אֱמוּנָתֶךָ כּוֹנַנְתָּֽ אֶרֶץ וַֽתַּעֲמֹֽד׃ 90
Od roda do roda zvestoba tvoja; ko si ustanavljal zemljo, stala je ona.
לְֽמִשְׁפָּטֶיךָ עָמְדוּ הַיּוֹם כִּי הַכֹּל עֲבָדֶֽיךָ׃ 91
Po sodbah tvojih stoji vse še danes; ker vse ono služi tebi.
לוּלֵי תוֹרָתְךָ שַׁעֲשֻׁעָי אָז אָבַדְתִּי בְעׇנְיִֽי׃ 92
Ako bi ne bil zakon tvoj vse razveseljevanje moje, zdavnaj že bi bil poginil v nadlogi svoji.
לְעוֹלָם לֹא־אֶשְׁכַּח פִּקּוּדֶיךָ כִּי בָם חִיִּיתָֽנִי׃ 93
Vekomaj ne pozabim povelj tvojih, ker z njimi hraniš me živega.
לְֽךָ־אֲנִי הוֹשִׁיעֵנִי כִּי פִקּוּדֶיךָ דָרָֽשְׁתִּי׃ 94
Tvoj sem, hrani me, ker povelj tvojih iščem.
לִי קִוּוּ רְשָׁעִים לְאַבְּדֵנִי עֵדֹתֶיךָ אֶתְבּוֹנָֽן׃ 95
Ko me čakajo krivični, da me pogubé, pregledujem pričanja tvoja.
לְֽכׇל־תִּכְלָה רָאִיתִי קֵץ רְחָבָה מִצְוָתְךָ מְאֹֽד׃ 96
Sleherne popolnosti vidim da je konec; povelje tvoje pa je obširno silno.
מָה־אָהַבְתִּי תוֹרָתֶךָ כׇּל־הַיּוֹם הִיא שִׂיחָתִֽי׃ 97
Mem. Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je premišljevanje moje.
מֵֽאֹיְבַי תְּחַכְּמֵנִי מִצְוֺתֶךָ כִּי לְעוֹלָם הִיא־לִֽי׃ 98
Modrejšega od sovražnikov mojih me dela po poveljih tvojih; ker vekomaj mi je na strani.
מִכׇּל־מְלַמְּדַי הִשְׂכַּלְתִּי כִּי עֵדְוֺתֶיךָ שִׂיחָה לִֽי׃ 99
Razumnejši postajam od vseh učenikov svojih; ker pričanja tvoja so premišljevanje moje.
מִזְּקֵנִים אֶתְבּוֹנָן כִּי פִקּוּדֶיךָ נָצָֽרְתִּי׃ 100
Razumnejši sem od starcev, ker hranim povelja tvoja.
מִכׇּל־אֹרַח רָע כָּלִאתִי רַגְלָי לְמַעַן אֶשְׁמֹר דְּבָרֶֽךָ׃ 101
Od vsake hudobne steze zadržujem noge svoje, da spolnjujem besedo tvojo.
מִמִּשְׁפָּטֶיךָ לֹא־סָרְתִּי כִּי־אַתָּה הוֹרֵתָֽנִי׃ 102
Od sodbâ tvojih se ne ganem, ker ti me učiš.
מַה־נִּמְלְצוּ לְחִכִּי אִמְרָתֶךָ מִדְּבַשׁ לְפִֽי׃ 103
Kako sladki so mojemu grlu govori tvoji! sladkejši od medú ustom mojim.
מִפִּקּוּדֶיךָ אֶתְבּוֹנָן עַל־כֵּן שָׂנֵאתִי ׀ כׇּל־אֹרַח שָֽׁקֶר׃ 104
Po poveljih tvojih sem razumen, zatorej sovražim vsako stezo krivičnosti.
נֵר־לְרַגְלִי דְבָרֶךָ וְאוֹר לִנְתִיבָתִֽי׃ 105
Nun. Svetilo nogi moji je beseda tvoja, in poti moji luč.
נִשְׁבַּעְתִּי וָאֲקַיֵּמָה לִשְׁמֹר מִשְׁפְּטֵי צִדְקֶֽךָ׃ 106
Prisegel sem, kar bodem držal, da bodem spolnjeval pravične sodbe tvoje.
נַעֲנֵיתִי עַד־מְאֹד יְהֹוָה חַיֵּנִי כִדְבָרֶֽךָ׃ 107
Ponižan sem silno, Gospod; živega me ohrani, po besedi svoji.
נִדְבוֹת פִּי רְצֵה־נָא יְהֹוָה וּֽמִשְׁפָּטֶיךָ לַמְּדֵֽנִי׃ 108
Prostovoljne daritve ust mojih sprejemaj, prosim, Gospod; in pravice svoje me úči.
נַפְשִׁי בְכַפִּי תָמִיד וְתוֹרָתְךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ 109
Duša moja je vedno v roki moji; vendar ne zabim tvojega zakona.
נָתְנוּ רְשָׁעִים פַּח לִי וּמִפִּקּוּדֶיךָ לֹא תָעִֽיתִי׃ 110
Mogočni krivičniki mi stavijo zanko, vendar od povelj tvojih ne zajdem.
נָחַלְתִּי עֵדְוֺתֶיךָ לְעוֹלָם כִּֽי־שְׂשׂוֹן לִבִּי הֵֽמָּה׃ 111
Pričanja tvoja imam vekomaj, ker so veselje mojemu srcu.
נָטִיתִי לִבִּי לַעֲשׂוֹת חֻקֶּיךָ לְעוֹלָם עֵֽקֶב׃ 112
Srce svoje nagibljem, da spolnjuje postave tvoje, vekomaj, večno!
סֵעֲפִים שָׂנֵאתִי וְֽתוֹרָתְךָ אָהָֽבְתִּי׃ 113
Sameh. Misli druge sovražim, zakon pa tvoj ljubim.
סִתְרִי וּמָגִנִּי אָתָּה לִדְבָרְךָ יִחָֽלְתִּי׃ 114
Zatišje si moje in ščit moj; v besedi tvoji imam nado.
סוּרוּ־מִמֶּנִּי מְרֵעִים וְאֶצְּרָה מִצְוֺת אֱלֹהָֽי׃ 115
Umaknite se od mene, hudobni, da hranim ukaze svojega Boga.
סׇמְכֵנִי כְאִמְרָתְךָ וְאֶחְיֶה וְאַל־תְּבִישֵׁנִי מִשִּׂבְרִֽי׃ 116
Podpiraj me po govoru svojem, da živim; in ne osramoti me v nadi moji.
סְעָדֵנִי וְאִוָּשֵׁעָה וְאֶשְׁעָה בְחֻקֶּיךָ תָמִֽיד׃ 117
Podpiraj me, da bodem otét, in da gledam vedno na postave tvoje.
סָלִיתָ כׇּל־שׁוֹגִים מֵחֻקֶּיךָ כִּי־שֶׁקֶר תַּרְמִיתָֽם׃ 118
Vse, kateri izgrešujejo postave tvoje, teptaš; ker krivična je njih zvijača.
סִגִים הִשְׁבַּתָּ כׇל־רִשְׁעֵי־אָרֶץ לָכֵן אָהַבְתִּי עֵדֹתֶֽיךָ׃ 119
Kakor žlindro odpravljaš vse krivične sè zemlje; zatorej ljubim pričanja tvoja.
סָמַר מִפַּחְדְּךָ בְשָׂרִי וּֽמִמִּשְׁפָּטֶיךָ יָרֵֽאתִי׃ 120
Od strahú pred teboj trepeče meso moje; tako me je strah tvojih sodbâ.
עָשִׂיתִי מִשְׁפָּט וָצֶדֶק בַּל־תַּנִּיחֵנִי לְעֹשְׁקָֽי׃ 121
Hajin. Po sodbi delam in pravici; ne izročaj me njim, ki me stiskajo.
עֲרֹב עַבְדְּךָ לְטוֹב אַֽל־יַעַשְׁקֻנִי זֵדִֽים׃ 122
Porok bodi hlapcu svojemu na dobro; da me ne zatirajo prevzetni.
עֵינַי כָּלוּ לִישׁוּעָתֶךָ וּלְאִמְרַת צִדְקֶֽךָ׃ 123
Oči moje koperné po blaginji tvoji, in po pravičnem govoru tvojem.
עֲשֵׂה עִם־עַבְדְּךָ כְחַסְדֶּךָ וְחֻקֶּיךָ לַמְּדֵֽנִי׃ 124
Ravnaj po milosti svoji s hlapcem svojim; in postave svoje me úči.
עַבְדְּךָ־אָנִי הֲבִינֵנִי וְאֵדְעָה עֵֽדֹתֶֽיךָ׃ 125
Hlapec sem tvoj, storí me razumnega, da spoznam pričanja tvoja.
עֵת לַעֲשׂוֹת לַיהֹוָה הֵפֵרוּ תּוֹרָתֶֽךָ׃ 126
Čas je, da dela Gospod; v nič dévajo zakon tvoj.
עַל־כֵּן אָהַבְתִּי מִצְוֺתֶיךָ מִזָּהָב וּמִפָּֽז׃ 127
Zatorej bolj ljubim ukaze tvoje, ko zlato in sicer najčistejše.
עַל־כֵּן ׀ כׇּל־פִּקּוּדֵי כֹל יִשָּׁרְתִּי כׇּל־אֹרַח שֶׁקֶר שָׂנֵֽאתִי׃ 128
Zato spoznavam vse ukaze za prave; vsako stezo krivičnosti sovražim.
פְּלָאוֹת עֵדְוֺתֶיךָ עַל־כֵּן נְצָרָתַם נַפְשִֽׁי׃ 129
Pe. Čudovita so pričanja tvoja; zatorej jih hrani duša moja.
פֵּתַח דְּבָרֶיךָ יָאִיר מֵבִין פְּתָיִֽים׃ 130
Dohod besed tvojih razsvetljuje; z razumnostjo podučuje preproste.
פִּֽי־פָעַרְתִּי וָאֶשְׁאָפָה כִּי לְמִצְוֺתֶיךָ יָאָֽבְתִּי׃ 131
Usta svoja raztezam in sopiham; ker želján sem ukazov tvojih.
פְּנֵה־אֵלַי וְחׇנֵּנִי כְּמִשְׁפָּט לְאֹהֲבֵי שְׁמֶֽךָ׃ 132
Ozri se v mé in storí mi milost; kakor je prav proti njim, kateri ljubijo ime tvoje.
פְּעָמַי הָכֵן בְּאִמְרָתֶךָ וְֽאַל־תַּשְׁלֶט־בִּי כׇל־אָֽוֶן׃ 133
Noge moje utrdi v govoru svojem, in ne daj da gospoduje kaka krivica z menoj.
פְּדֵנִי מֵעֹשֶׁק אָדָם וְאֶשְׁמְרָה פִּקּוּדֶֽיךָ׃ 134
Otmi me zatiranja ljudî, da spolnjujem postave tvoje.
פָּנֶיךָ הָאֵר בְּעַבְדֶּךָ וְלַמְּדֵנִי אֶת־חֻקֶּֽיךָ׃ 135
Daj, da sveti tvoje obličje pred hlapcem tvojim; in úči me postave svoje.
פַּלְגֵי־מַיִם יָרְדוּ עֵינָי עַל לֹא־שָׁמְרוּ תֽוֹרָתֶֽךָ׃ 136
Potoki vodâ tekó iz mojih oči, zaradi njih, ki ne spolnjujejo tvojega zakona.
צַדִּיק אַתָּה יְהֹוָה וְיָשָׁר מִשְׁפָּטֶֽיךָ׃ 137
Sade. Pravičen si, Gospod, in raven v sodbah svojih.
צִוִּיתָ צֶדֶק עֵדֹתֶיךָ וֶאֱמוּנָה מְאֹֽד׃ 138
Ukazal si pravična pričanja svoja, in silno zvesta.
צִמְּתַתְנִי קִנְאָתִי כִּֽי־שָׁכְחוּ דְבָרֶיךָ צָרָֽי׃ 139
Od gorečnosti svoje ginem, ker besede tvoje zabijo sovražniki moji.
צְרוּפָה אִמְרָתְךָ מְאֹד וְֽעַבְדְּךָ אֲהֵבָֽהּ׃ 140
Čist je govor tvoj močno; zatorej ga ljubi hlapec tvoj.
צָעִיר אָנֹכִי וְנִבְזֶה פִּקֻּדֶיךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ 141
Majhen sem jaz in zaničevan; povelj tvojih ne zabim,
צִדְקָתְךָ צֶדֶק לְעוֹלָם וְֽתוֹרָתְךָ אֱמֶֽת׃ 142
Pravice tvoje, vedne pravice, in postave tvoje resnične.
צַר־וּמָצוֹק מְצָאוּנִי מִצְוֺתֶיךָ שַׁעֲשֻׁעָֽי׃ 143
Zatiranje in stiska me obhajati; ukazi tvoji so razveseljevanje moje.
צֶדֶק עֵדְוֺתֶיךָ לְעוֹלָם הֲבִינֵנִי וְאֶחְיֶֽה׃ 144
Pravica pričanj tvojih je vekomaj; razumnega me naredi, da živim.
קָרָאתִי בְכׇל־לֵב עֲנֵנִי יְהֹוָה חֻקֶּיךָ אֶצֹּֽרָה׃ 145
Kof. Ko te kličem iz vsega srca, usliši me, Gospod, da hranim postave tvoje.
קְרָאתִיךָ הוֹשִׁיעֵנִי וְאֶשְׁמְרָה עֵדֹתֶֽיךָ׃ 146
Ko te kličem, reši me, da spolnjujem pričanja tvoja.
קִדַּמְתִּי בַנֶּשֶׁף וָאֲשַׁוֵּעָה (לדבריך) [לִדְבָרְךָ] יִחָֽלְתִּי׃ 147
Préd te pridem v somraku, da vpijem; v besedo tvojo imam upanje.
קִדְּמוּ עֵינַי אַשְׁמֻרוֹת לָשִׂיחַ בְּאִמְרָתֶֽךָ׃ 148
Oči moje prehitujejo straže, premišljat govor tvoj.
קוֹלִי שִׁמְעָה כְחַסְדֶּךָ יְהֹוָה כְּֽמִשְׁפָּטֶךָ חַיֵּֽנִי׃ 149
Glas moj poslušaj po milosti svoji, Gospod; po sodbah svojih ohrani me živega,
קָרְבוּ רֹדְפֵי זִמָּה מִתּוֹרָתְךָ רָחָֽקוּ׃ 150
Ko se bližajo pregrehe učenci, ki so daleč od zakona tvojega,
קָרוֹב אַתָּה יְהֹוָה וְֽכׇל־מִצְוֺתֶיךָ אֱמֶֽת׃ 151
Blizu si, Gospod; in vsi ukazi tvoji so resnica.
קֶדֶם יָדַעְתִּי מֵעֵדֹתֶיךָ כִּי לְעוֹלָם יְסַדְתָּֽם׃ 152
Zdavnaj vem o pričanjih tvojih, da si jih ustanovil vekomaj.
רְאֵה־עׇנְיִי וְחַלְּצֵנִי כִּי־תוֹרָתְךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ 153
Reš. Ozri se v nadlogo mojo, in reši me; ker zakona tvojega ne zabim.
רִיבָה רִיבִי וּגְאָלֵנִי לְאִמְרָתְךָ חַיֵּֽנִי׃ 154
Prevzemi pravdo mojo in reši me; po govoru svojem ohrani me živega.
רָחוֹק מֵרְשָׁעִים יְשׁוּעָה כִּי־חֻקֶּיךָ לֹא דָרָֽשׁוּ׃ 155
Daleč od krivičnih bodi blaginja, ker ne iščejo postav tvojih.
רַחֲמֶיךָ רַבִּים ׀ יְהֹוָה כְּֽמִשְׁפָּטֶיךָ חַיֵּֽנִי׃ 156
Usmiljenje tvoje je obilo, Gospod; po sodbah tvojih, ohrani me živega.
רַבִּים רֹדְפַי וְצָרָי מֵעֵדְוֺתֶיךָ לֹא נָטִֽיתִי׃ 157
Dasì je mnogo preganjalcev mojih in sovražnikov mojih, od pričanj tvojih ne krenem.
רָאִיתִי בֹגְדִים וָאֶתְקוֹטָטָה אֲשֶׁר אִמְרָתְךָ לֹא שָׁמָֽרוּ׃ 158
Kakor hitro vidim izdajalce, mučim z gnjusom samega sebe, ker se ne držé govora tvojega.
רְאֵה כִּי־פִקּוּדֶיךָ אָהָבְתִּי יְהֹוָה כְּֽחַסְדְּךָ חַיֵּֽנִי׃ 159
Glej, da ljubim povelja tvoja, Gospod; po milosti svoji ohrani me živega.
רֹאשׁ־דְּבָרְךָ אֱמֶת וּלְעוֹלָם כׇּל־מִשְׁפַּט צִדְקֶֽךָ׃ 160
Preblaga beseda tvoja je sama resnica; in vekomaj je vsaka pravična sodba tvoja.
שָׂרִים רְדָפוּנִי חִנָּם (ומדבריך) [וּמִדְּבָרְךָ] פָּחַד לִבִּֽי׃ 161
Šin. Ko me preganjajo po nedolžnem prvaki; boji se besede tvoje moje srce.
שָׂשׂ אָנֹכִי עַל־אִמְרָתֶךָ כְּמוֹצֵא שָׁלָל רָֽב׃ 162
Veselim se govora tvojega; kakor kdor je našel plen obilen.
שֶׁקֶר שָׂנֵאתִי וַאֲתַעֵבָה תּוֹרָתְךָ אָהָֽבְתִּי׃ 163
Krivičnost sovražim in studim, zakon tvoj ljubim.
שֶׁבַע בַּיּוֹם הִלַּלְתִּיךָ עַל מִשְׁפְּטֵי צִדְקֶֽךָ׃ 164
Sedemkrat te hvalim na dán za pravične sodbe tvoje.
שָׁלוֹם רָב לְאֹהֲבֵי תוֹרָתֶךָ וְאֵֽין־לָמוֹ מִכְשֽׁוֹל׃ 165
Velik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in ní jim izpotike.
שִׂבַּרְתִּי לִישׁוּעָתְךָ יְהֹוָה וּֽמִצְוֺתֶיךָ עָשִֽׂיתִי׃ 166
Blaginje tvoje čakam, Gospod; in ukaze tvoje spolnjujem.
שָֽׁמְרָה נַפְשִׁי עֵדֹתֶיךָ וָאֹהֲבֵם מְאֹֽד׃ 167
Duša moja spolnjuje pričanja tvoja, in ljubim jih močno.
שָׁמַרְתִּי פִקּוּדֶיךָ וְעֵדֹתֶיךָ כִּי כׇל־דְּרָכַי נֶגְדֶּֽךָ׃ 168
Povelja tvoja spolnjujem in pričanja tvoja, ker vsa pota moja so pred teboj.
תִּקְרַב רִנָּתִי לְפָנֶיךָ יְהֹוָה כִּדְבָרְךָ הֲבִינֵֽנִי׃ 169
Tav. Vpitje moje se bližaj tvojemu obličju, Gospod; po besedi svoji naredi me umnega.
תָּבוֹא תְחִנָּתִי לְפָנֶיךָ כְּאִמְרָתְךָ הַצִּילֵֽנִי׃ 170
Molitev moja pridi pred obličje tvoje; po govoru svojem otmi me.
תַּבַּעְנָה שְׂפָתַי תְּהִלָּה כִּי תְלַמְּדֵנִי חֻקֶּֽיךָ׃ 171
Hvala bodo vrela z ustnic mojih, ko me bodeš učil postave svoje.
תַּעַן לְשׁוֹנִי אִמְרָתֶךָ כִּי כׇל־מִצְוֺתֶיךָ צֶּֽדֶק׃ 172
Jezik moj bode prepeval govor tvoj, da so prepravične vse zapovedi tvoje.
תְּהִי־יָדְךָ לְעׇזְרֵנִי כִּי פִקּוּדֶיךָ בָחָֽרְתִּי׃ 173
V pomoč mi bodi na strani roka tvoja; ker volim povelja tvoja.
תָּאַבְתִּי לִישׁוּעָתְךָ יְהֹוָה וְתוֹרָתְךָ שַׁעֲשֻׁעָֽי׃ 174
Po blaginji tvoji hrepenim, Gospod; in zakon tvoj je vse razveseljevanje moje.
תְּֽחִי־נַפְשִׁי וּֽתְהַלְלֶךָּ וּֽמִשְׁפָּטֶךָ יַעְזְרֻֽנִי׃ 175
Živi duša moja, da hvali tebe; in sodbe tvoje naj pomagajo meni.
תָּעִיתִי כְּשֶׂה אֹבֵד בַּקֵּשׁ עַבְדֶּךָ כִּי מִצְוֺתֶיךָ לֹא שָׁכָֽחְתִּי׃ 176
Potikam se kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca; ker povelj tvojih ne zabim.

< תהילים 119 >