Mataio 13
1 I A la la, hele aku la o Ieau iwaho o ka hale, a noho iho la ia ma kapa o ka loko.
Isti dan je Jezus odšel iz hiše in se usedel ob morski obali.
2 He nui loa ka poe kanaka i akoakoa mai io na la, ee aku la ia maluna o kekahi moku, noho iho la; a ku nui mai la ua poe kanaka la mauka.
In k njemu so bile zbrane skupaj velike množice, tako da je odšel na ladjo in se usedel, vsa množica pa je stala na bregu.
3 Ao mai la oia ia lakou i kela mea keia mea ma na olelonane, i ka i ana mai, Aia hoi, hele aku la kekahi kanaka lulu hua e lulu.
In v prispodobah jim je govoril mnoge besede, rekoč: »Glejte, sejalec je odšel sejat
4 A i kana lulu ana, helelei iho la kekahi ma kapa alanui, lele mai la na manu, a pau ae la ia i ke kikoa.
in ko je sejal, je nekaj semen padlo poleg poti in prišla je perjad ter jih požrla.
5 Aka helelei iho la kekahi ma kahi hapapa, aohe nui o ka lepo; kupu wawe ae la ia no ka papau o ka lepo.
Nekaj jih je padlo na kamnita mesta, kjer niso imela veliko zemlje in so nemudoma pognala, ker niso imela globine zemlje
6 A puka mai ka la, mae iho la ia, maloo aku la no ke aa ole.
in ko je bilo sonce zgoraj, so bila ožgana in ker niso imela korenine, so ovenela.
7 Aka helelei iho la kakahi ma kahi kakalaioa, kupu ae la ke kakalaioa a kahihi aku la ia mea.
In nekaj jih je padlo med trnje in trnje je pognalo ter jih zadušilo.
8 Aka helelei iho la hoi kekahi ma ka lepo maikai, a hua mai la i ka hua, he pahaneri ka kekahi, he pakanaono ka kekahi, a he pakanakolu ka kekahi.
Toda druga so padla v dobro zemljo in obrodila sad, nekatera stoternega, nekatera šestdeseternega, nekatera trideseternega.
9 O ka mea pepeiao lohe la, e hoolohe ia.
Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.«
10 Hele mai la kana poe haumana, ninau aku la ia ia, No ke aha la oe e olelo mai ai ia lakou ma na olelonane?
In prišli so učenci ter mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prispodobah?«
11 Olelo mai la oia ia lakou, i mai la, No ka mea, ua haawiia aku ia oukou e ike i na mea pohihihi o ke aupuni o ka lani, aole nae i haawiia'ku ia lakou.
Odgovoril je in jim rekel: »Ker je vam dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, toda njim to ni dano.
12 O ka mea ua loaa, e haawi hou ia'ku nana a mahuahua; aka, o ka mea ua loaa ole, e laweia'ku kana mai ona aku la.
Kajti kdorkoli ima, njemu bo dano in imel bo večje obilje; toda kdorkoli nima, bo od njega vzeto proč celó to, kar ima.
13 Nolaila ka'u e olelo aku nei ia lakou ma na olelonane; no ka mea, i ka nana ana, aole lakou i ike; a i ka lohe ana, aole lakou i hoolohe, aole hoi i hoomaopopo.
Zatorej jim govorim v prispodobah, ker gledajo, a ne vidijo in poslušajo, a ne slišijo niti ne razumejo.
14 A i ko ai ka wanana a Isaia ia lakou, i ka i ana, I ka lohe ana, e lohe auanei oukou, aole nae e hoomaopopo; a i ka nana ana, e nana auanei oukou, aole nae e ike.
In v njih se je izpolnila Izaijeva prerokba, ki pravi: ›S poslušanjem boste slišali, pa ne boste razumeli; in gledali boste ter videli, pa ne boste zaznali;
15 No ka mea, ua palaka ka naau o keia poe kanaka, ua hookuli lakou i ko lakou mau pepeiao, ua hoopaa hoi i ko lakou mau maka; o ike auanei ko lakou mau maka, o lohe hoi ko lakou mau pepeiao, o manao hoi ko lakou naau, o huli mai lakou, a hoola aku au ia lakou.
kajti srce teh ljudi je otopelo in njihova ušesa so naglušna in svoje oči so zaprli, da ne bi lahko kadarkoli s svojimi očmi videli in s svojimi ušesi slišali in bi s svojim srcem razumeli ter bi bili spreobrnjeni in bi jih jaz ozdravil.
16 Pomaikai ko oukou mau maka, no ka mea, ua ike: a me ko oukou mau pepeiao, ua lohe.
Toda blagoslovljene so vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo.
17 He oiaio ka'u e olelo aku nei ia oukou, He nui na kaula a me na kanaka pono i ake e ike i na mea a oukou e ike nei, aole nae lakou i ike; a e lohe hoi i na mea a oukou e lohe nei, aole nae i lohe.
Kajti resnično, povem vam: ›Da je veliko prerokov in pravičnih ljudi želelo videti te stvari, ki jih vi vidite, pa jih niso videli; in slišati te besede, ki jih vi slišite, pa jih niso slišali.‹
18 E hoolohe oukou i ke ano o ka olelonane no ke kanaka luluhua.
Poslušajte torej prispodobo o sejalcu.
19 O kela mea keia mea lohe i ka olelo no ke aupnui me ka hoomaopopo ole: alaila, hele mai no ka mea ino, a kaili aku ia i ka mea i luluia iloko o kona naau. Oia ka mea i luluia ma kapa alanui.
Kadar kdorkoli sliši besedo o kraljestvu, pa je ne razume, potem pride ta zlobni in izdere to, kar je bilo posejano v njegovo srce. To je tisti, ki je seme sprejel poleg poti.
20 O ka mea i luluia ma kahi hapapa, oia ka mea i lohe i ka olelo, a hopu koke iho la ia me ka olioli.
Toda kdor je seme sprejel na kamnita mesta, je isti kakor kdor sliši besedo in jo takoj z radostjo sprejme,
21 Aole nae he aa iloko ona, nolaila ua pokole kona kupaa ana; a hiki mai ka pilikia a me ka hoino no ka olelo, alaila haule koke iho la ia.
vendar v sebi nima korenine, toda nekaj časa vztraja. Ko pa zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, on v kratkem greši.
22 O ka mea i luluia ma kahi kakalaioa, oia ka mea i lohe i ka olelo; a na ka manao ana i na mea o keia ao, a me ka hoopunipuni ana o ka waiwai e kinai iho ka olelo, a lilo ia i mea hua ole. (aiōn g165)
Tudi tisti, ki je seme sprejel med trnje, je tisti, ki sliši besedo. Skrb tega sveta in zapeljivost bogastev pa zadušita besedo in on postaja brez sadu. (aiōn g165)
23 A o ka mea i luluia ma kahi lepo maikai, oia ka mea i lohe i ka olelo me ka hoomaopopo; a hua mai i ka hua he pahaneri ka kekahi, he pakanaono ka kekahi, a he pakanakolu ka kekahi
Toda kdor je seme sprejel v dobro zemljo, je tisti, ki sliši besedo in jo razume, ki prav tako prinaša sad in obrodi, eden stoternega, drugi šestdeseternega, [spet] drugi trideseternega.«
24 Hai mai la oia i kekahi olelonane hou ia lakou, i mai la, Ua hoohalikeia ke aupuni o ka lani me kekahi kanaka nana i lulu iho i ka hua maikai ma kana mahinaai.
Podal jim je drugo prispodobo, rekoč: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je na svojo njivo posejal dobro seme.
25 A i ka wa i hiamoe ai na kanaka, hele mai la kona enemi, a lulu iho la i ka zizania iloko pu me ka palaoa, a hoi aku la.
Toda medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik in med pšenico posejal plevel ter odšel svojo pot.
26 A kupu mai ke kino, a opuu ae la, alaila ikea iho la ka zizania.
Toda ko je bilka pognala in obrodila sad, potem se je prikazal tudi plevel.
27 Hele mai la na kauwa a ua mea hale la, i mai la ia ia, E ka haku, aole anei oe i lulu iho i ka hua maikai ma kau mahinaai? No hea mai la hoi ka zizania?
Služabniki hišnega gospodarja so torej prišli in mu rekli: ›Gospod, ali nisi v svojo njivo posejal dobrega semena? Od kod ima potem le-ta plevel?‹
28 I aku la oia ia lakou, Na ke kanaka enemi ia i hana. Ninau mai la ka poe kauwa ia ia, E kii anei makou e uhuki ia mea?
Rekel jim je: ›To je storil sovražnik.‹ Služabniki so mu rekli: ›Hočeš potem, da gremo in ga poberemo?‹
29 I aku la ia, Aole, o uhuki pu oukou i ka palaoa i ko oukou waele ana i ka zizania.
Toda rekel je: ›Ne, da ne bi, medtem ko pobirate plevel, z njim izruvali tudi pšenice.
30 E waiho no pela, e ulu pu laua a hiki i ka ohi ana: a i ka wa e ohi ai, na'u e olelo aku i ka poe okioki, E houluulu mua oukou i ka zizania, e pua a paa i mea e puhi ai i ke ahi; a o ka palaoa la, e hoiliili ia iloko o ko'u halepapaa.
Naj oboje skupaj raste do žetve, in ob času žetve bom rekel žanjcem: ›Zberite skupaj najprej plevel in ga povežite v svežnje za sežig, toda pšenico zberite v moj skedenj.‹«
31 Hai aku la oia ia lakou i kekahi olelonane hou, i aku la, Ua like ke aupuni o ka lani mo kekahi hua makeke a ke kanaka i lawe a kanu iho i kana mahinaai.
Podal jim je drugo prispodobo, rekoč: »Nebeško kraljestvo je podobno zrnu gorčičnega semena, ki ga je človek vzel in posejal na svoji njivi;
32 He makalii keia hua i na hua a pau, a kupu ae ia, ua oi kona kino i na laalaau a pau, a lilo ae la ia i laau, a lele mai na manu o ka lewa, a kau iho iluna o kona mau lala.
ki je zares najmanjše od vseh semen, toda ko to zraste, je največje med zelišči in postane drevo, tako da pridejo ptice neba in prenočujejo na njegovih vejah.«
33 Olelo mai la hoi oia ia lakou i kekahi olelonane hou. Ua like ke aupuni o ka lani me ka mea hu a kekahi wahine i lawe ai, a hui pu me na sato palaoa ekolu, a pau ae la ia i ka hu.
Povedal jim je drugo prispodobo: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je ženska vzela in skrila v treh merah moke, dokler ni bilo vse prekvašeno.«
34 Oia mau mea a pau ka Iesu i olelo aku ai i na kanaka ma na olelonane; a ma na oleloane wale no kana olelo ana aku ia lakou:
Vse te besede je Jezus množici govoril v prispodobah; brez prispodobe pa jim ni govoril,
35 I ko ai ka mea i oleloia e ke kaula, i ka i ana mai, E pane aku kuu waha i na olelonane, e hai aku hoi au i na mea i hai ole ia, mai ke kumu mai o ke ao nei.
da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, rekoč: »Svoja usta bom odprl v prispodobah, izrekel bom besede, ki so bile od ustanovitve sveta hranjene na skrivnem.«
36 Alaila, haalele aku la Iesu i ka poe kanaka, a hele mai la iloko o ka hale. Hele aku la na haumana io na la, i aku la, E hoakaka mai oe ia makou i ka olelonane no ka zizania ma ka mahinaai.
Tedaj je Jezus množico poslal proč in odšel v hišo, in njegovi učenci so prišli k njemu, rekoč: »Pojasni nam prispodobo o poljskem plevelu.«
37 Olelo mai la ia, i mai la ia lakou, O ka mea nana i lulu i ka hua maikai, oia ke Keiki a ke kanaka.
Odgovoril je in jim rekel: »Kdor seje dobro seme, je Sin človekov.
38 O ka mahinaai, oia ke ao nei: o ka hua maikai, oia na keiki no ke aupuni; a o ka zizania, oia na keiki o ka mea ino.
Njiva je svet. Dobro seme so otroci kraljestva, toda plevel so otroci zlobnega.
39 O ka enemi nana i lulu ia mea, oia ka diabolo; o ka wa e ohi ai, o ka hopena ia o keia ao; ao ka poe nana e okioki, o ka poe anela ia. (aiōn g165)
Sovražnik, ki jih je posejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. (aiōn g165)
Kakor je torej plevel pobran in v ognju sežgan, tako bo ob koncu tega sveta. (aiōn g165)
41 Na ke Keiki a ke kanaka e hoouna i kona poe anela, a e houluulu mai lakou i na mea hoohihia wale, a me na mea hana ino a pau mailoko mai o kona aupuni;
Sin človekov bo poslal svoje angele in iz njegovega kraljestva bodo pobrali vse stvari, ki so padle v greh in tiste, ki počno krivičnost;
42 A e hoolei aku ia lakou iloko o ka lua ahi; ilaila ka uwe ana a me ka nwi ana o na niho.
in vrgli jih bodo v ognjeno talilno peč. Tam bo tarnanje in škripanje z zobmi.
43 Alaila e lilelile ae ka poe pono e like me ka la iloko o ke aupuni o ka lakou Makua. O ka mea pepeiao lohe la, e hoolohe ia.
Potem bodo pravični zasijali kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.
44 Eia hou, Ua like ke aupuni o ka lani me ka waiwai i hunaia iloko o kahi kihapai: a loaa ia i ke kanaka, huna hou iho no ia, a hele aku me ka olioli, a kuai lilo aku no i kana mau mea a pau, a kuai lilo mai ia kihapai nona.
Ponovno, nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi. Ko ga je človek našel, ga skrije in zaradi radosti gre in proda vse, kar ima in to polje kupi.
45 Eia hou, Ua like ke aupuni o ka lani me ke kanaka kuai, e imi ana i na momi maikai.
Ponovno, nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki išče lepe bisere,
46 A ike aku ia i kekahi momi maikai loa, hele aku no ia, a kuai lilo aku i kana mau mea a pau, a kuai lilo mai ia momi nona.
ki je, ko je našel en biser velike vrednosti, šel in prodal vse, kar je imel ter ga kupil.
47 Eia hou, Ua like ke aupuni o ka lani me ka upena i kuu i ke kai, a puni ae la na ia he nui wale ke ano.
Ponovno, nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki je bila vržena v morje in je zajela od vseh vrst,
48 A piha ia, huki ae lakou iuka, noho iho, a hahao iho i na mea maikai iloko o na ipu, aka, hoolei aku no i na mea ino.
ki so jo, ko je bila polna, odvlekli do obale in se usedli ter dobre zbrali v posode, toda slabe so vrgli proč.
49 Pela no i ka hopena o keia ao; e kii mai auanei ka poe anela, a e hookaawale lakou i ka poo hewa maiwaena ae o ka poe pono; (aiōn g165)
Tako bo torej ob koncu sveta. Prišli bodo angeli in zlobne bodo oddvojili od pravičnih, (aiōn g165)
50 A e hoolei aku ia lakou iloko o ka lua ahi; ilaila e uwe ai a e uwi ai na niho.
in jih vrgli v ognjeno talilno peč. Tam bo tarnanje in škripanje z zobmi.«
51 Ninau mai la o Iesu ia lakou, Ua ike pono anei oukou i neia mau mea a pau? I aku la lakou ia ia, Ae, e ka Haku.
Jezus jim reče: »Ste razumeli vse te besede?« Rečejo mu: »Da, Gospod.«
52 Olelo mai la kela ia lakou, No ia mea, kela kakauolelo keia kakauolelo i aoia i na mea o ke aupuni o ka lani, ua like no ia me ke kanaka mea hale, nana i lawe mai na mea hou a me na mea kahiko mailoko mai o kona waihona waiwai.
Tedaj jim je rekel: »Zato je vsak pisar, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben človeku, ki je hišni gospodar, ki prinaša iz svojega zaklada nove in stare stvari.«
53 A oki ae la ka Iesu olelo ana mai i keia mau olelonane, helo aku la ia mai ia wahi aku.
In pripetilo se je, ko je Jezus zaključil te prispodobe, da je odšel od tam.
54 A hiki aku la ia i kona aina, ao aku la ia i na kanaka iloko o ko lakou halehalawai; a kahaha iho la lakou, i ae la, Nohea la ka naauao a me ka hana mana a na kanaka la?
In ko je prišel v svojo lastno deželo, jih je v njihovi sinagogi učil, do take mere, da so bili osupli in govorili: »Od kod ima ta človek to modrost in ta mogočna dela?
55 Aole anei keia ke keiki a ke kamana? Aole anei o Maria ka inoa o kona makuwahine? a o na hoahanau ona, o Iakobo, o Iose, o Simona, a o Iuda?
Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati imenovana Marija? In njegovi bratje Jakob in Jožef in Simon in Juda?
56 A o na kaikuwahine ona, aole anei lakou a pau me kakon? Nohea mai la ia ia keia mau mea a pau?
In njegove sestre ali niso vse z nami? Od kod ima potem ta človek vse te stvari?«
57 A ukiuki iho la lakou ia ia. I aku la Iesu ia lakou, Aole he kaula i hoowahawahaia ma kahi e, aia no ma kona aina a ma kona hale iho no.
In pohujševali so se nad njim. Toda Jezus jim je rekel: »Prerok ni brez spoštovanja, razen v svoji lastni deželi in v svoji lastni hiši.«
58 Aohe nui na hana mana ana i hana'i ilaila, no ko lakou hoomaloka.
In tam zaradi njihove nevere ni storil veliko mogočnih del.
