< Psalm 38 >

1 Ein Lied; von David, zum Erlernen. Bestraf mich nicht in Deinem Zorne, Herr! In Deinem Grimme züchtige mich nicht noch mehr!
Oh Gospod, ne oštevaj me v svojem besu niti me ne karaj v svojem silnem nezadovoljstvu.
2 Denn Deine Pfeile sind gar tief in mich gedrungen, und Deine Hand liegt schwer auf mir.
Kajti tvoje puščice trdno tičijo v meni in tvoja roka me boleče pritiska.
3 An meinem Fleische ist nichts heil ob Deinem Zorn, nichts unversehrt an meinem Leib ob meiner Sünde.
Zaradi tvoje jeze na mojem mesu ni zdravja niti ni v mojih kosteh zaradi mojega greha nobenega počitka.
4 Denn meine Sünden übersteigen mir das Haupt, sind mir zu schwer, wie eine ungeheure Last.
Kajti moje krivičnosti so presegle mojo glavo, kakor težko breme so zame pretežke.
5 Und eiternd faulen meine Wunden um meiner Torheit willen.
Moje rane zaudarjajo in so okužene zaradi moje nespametnosti.
6 Ich winde mich und krümme mich so heftig und allzeit gehe ich betrübt einher.
Zaskrbljen sem, silno sem sklonjen, ves dan hodim in žalujem.
7 In meinem Innern wühlt der Brand; an meinem Leib ist nichts Gesundes.
Kajti moja ledja so napolnjena z gnusno boleznijo in zdravja ni na mojem mesu.
8 Ich bin gelähmt, zermalmt und stöhne; mir klopft das Herz.
Slaboten sem in boleče zlomljen, vpil sem zaradi nemira v svojem srcu.
9 Vor Dir liegt jeder meiner Wünsche offen, Herr; mein Seufzen ist Dir nicht verborgen.
Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje in moje stokanje ni skrito pred teboj.
10 Mir pocht das Herz und steht mir still, und meine Kraft, mein Augenlicht versagen mir den Dienst.
Moje srce trepeta, moja moč me zapušča. Glede svetlobe mojih oči, je tudi ta odšla od mene.
11 Die Freunde und Gefährten treten zurück vor meiner Plage; fern stehen die Verwandten mir.
Moji ljubi in moji prijatelji stojijo daleč stran od moje rane in moji sorodniki stojijo daleč stran.
12 Die auf mein Leben lauern, legen Schlingen, und die mein Unglück suchen, drohen mit Verderben und schmieden täglich Ränke.
Tudi tisti, ki mi strežejo po življenju, zame postavljajo zanke in tisti, ki iščejo mojo bolečino, govorijo pogubne stvari in si ves dan domišljajo prevare.
13 Und ich? Ich bin wie taub und höre nichts, bin wie ein Stummer, der den Mund nicht öffnet,
Toda jaz, kakor gluh človek, nisem slišal in bil sem nem človek, ki ne odpira svojih ust.
14 bin wie ein Mensch, der nichts versteht und keinen Widerspruch im Munde führt.
Tako sem bil človek, ki ne sliši in v čigar ustih ni opominov.
15 Denn ich vertraue, Herr, auf Dich; Du Herr, mein Gott, wirst Rede stehen,
Kajti vate zaupam, oh Gospod, ti boš uslišal, oh Gospod, moj Bog.
16 Weil ich mir sag, sie dürfen meiner nimmer spotten, und glitte aus mein Fuß, nicht über mich frohlocken.
Kajti rekel sem: » Usliši me, da se ne bi sicer veselili nad menoj. Ko moje stopalo zdrsuje, se poveličujejo proti meni.«
17 Schon bin ich ja dem Falle nah, stets meiner Schwäche mir bewußt.
Kajti pripravljen sem, da se zaustavim in moja bridkost je nenehno pred menoj.
18 Denn ich bekenne meine Schuld und gräme mich um meine Sünde.
Kajti oznanil bom svojo krivičnost, žalosten bom zaradi svojega greha.
19 Doch zahlreich sind, die unverschuldet mich befeinden, und viele, die mich grundlos hassen,
Toda moji sovražniki so živi in oni so močni, in tisti, ki me krivično sovražijo, so pomnoženi.
20 und die mit Bösem Gutes mir vergelten, mich lästern, daß ich nach dem Guten strebe.
Tudi tisti, ki vračajo zlo za dobro, so moji nasprotniki, ker sledim stvari, ki je dobra.
21 Verlaß mich nicht, o Herr! Mein Gott, entfern Dich nicht von mir!
Ne zapusti me, oh Gospod. Oh moj Bog, ne bodi daleč od mene.
22 Zu meinem Schutze schnell herbei! Zu Hilfe, Herr!
Podvizaj se, da mi pomagaš, oh Gospod, rešitev moje duše.

< Psalm 38 >