< Job 20 >

1 Tsophar de Naama prit la parole et dit:
Potem je odgovoril Cofár Naámčan in rekel:
2 Mes pensées me forcent à répondre, Et mon agitation ne peut se contenir.
»Zato mi moje misli povzročajo, da odgovorim in zaradi tega hitim.
3 J’ai entendu des reproches qui m’outragent; Le souffle de mon intelligence donnera la réplique.
Slišal sem preverjanje svoje graje in duh mojega razumevanja mi povzroča, da odgovorim.
4 Ne sais-tu pas que, de tout temps, Depuis que l’homme a été placé sur la terre,
Mar ne veš tega od davnine, odkar je bil človek postavljen na zemljo,
5 Le triomphe des méchants a été court, Et la joie de l’impie momentanée?
da je zmagoslavje zlobnega kratko, radost hinavca pa le za trenutek?
6 Quand il s’élèverait jusqu’aux cieux, Et que sa tête toucherait aux nues,
Čeprav se njegova odličnost vzpenja do neba in njegova glava sega do oblakov,
7 Il périra pour toujours comme son ordure, Et ceux qui le voyaient diront: Où est-il?
se bo vendarle pogubil za vedno, kot njegov lastni iztrebek. Tisti, ki so ga videli, bodo rekli: ›Kje je?‹
8 Il s’envolera comme un songe, et on ne le trouvera plus; Il disparaîtra comme une vision nocturne;
Odletel bo proč kakor sanje in ne bo ga najti. Da, pregnan bo kakor nočno videnje.
9 L’œil qui le regardait ne le regardera plus, Le lieu qu’il habitait ne l’apercevra plus.
Tudi oko, ki ga je videlo, ga ne bo več videlo niti ga njegov kraj ne bo več gledal.
10 Ses fils seront assaillis par les pauvres, Et ses mains restitueront ce qu’il a pris par violence.
Njegovi otroci bodo iskali, da ugodijo revnemu in njegove roke bodo obnovile njihove dobrine.
11 La vigueur de la jeunesse, qui remplissait ses membres, Aura sa couche avec lui dans la poussière.
Njegove kosti so polne greha iz njegove mladosti, ki se bodo ulegle z njim v prah.
12 Le mal était doux à sa bouche, Il le cachait sous sa langue,
Čeprav je zlobnost sladka v njegovih ustih, čeprav to skriva pod svojim jezikom,
13 Il le savourait sans l’abandonner, Il le retenait au milieu de son palais;
čeprav temu prizanaša in tega ne zapusti, temveč to mirno drži znotraj svojih ust,
14 Mais sa nourriture se transformera dans ses entrailles, Elle deviendra dans son corps un venin d’aspic.
je vendar njegova hrana v njegovi notranjosti spremenjena, to je žolč kober znotraj njega.
15 Il a englouti des richesses, il les vomira; Dieu les chassera de son ventre.
Pogoltnil je bogastva in ponovno jih bo izbljuval. Bog jih bo izvrgel iz njegovega trebuha.
16 Il a sucé du venin d’aspic, La langue de la vipère le tuera.
Sesal bo strup kober, gadov jezik ga bo ubil.
17 Il ne reposera plus ses regards sur les ruisseaux, Sur les torrents, sur les fleuves de miel et de lait.
Ne bo videl rek, poplav, potokov iz meda in masla.
18 Il rendra ce qu’il a gagné, et n’en profitera plus; Il restituera tout ce qu’il a pris, et n’en jouira plus.
To, za kar se je trudil, bo povrnil in tega ne bo pogoltnil. Glede na njegovo imetje bo povračilo in v tem se ne bo veselil.
19 Car il a opprimé, délaissé les pauvres, Il a ruiné des maisons et ne les a pas rétablies.
Ker je zatiral in zapustil ubogega, ker je nasilno odvzel hišo, ki je ni zgradil,
20 Son avidité n’a point connu de bornes; Mais il ne sauvera pas ce qu’il avait de plus cher.
zagotovo ne bo čutil spokojnosti v svojem trebuhu, ne bo rešil od tega, kar si je želel.
21 Rien n’échappait à sa voracité; Mais son bien-être ne durera pas.
Ničesar ne bo ostalo od njegove hrane, zato noben človek ne bo gledal za njegovimi dobrinami.
22 Au milieu de l’abondance il sera dans la détresse; La main de tous les misérables se lèvera sur lui.
V polnosti svoje zadostnosti bo v stiskah; vsaka roka zlobnega bo prišla nadenj.
23 Et voici, pour lui remplir le ventre, Dieu enverra sur lui le feu de sa colère, Et le rassasiera par une pluie de traits.
Ko si namerava napolniti svoj trebuh, bo Bog nadenj vrgel razjarjenost svojega besa in ta bo deževala nadenj, medtem ko jé.
24 S’il échappe aux armes de fer, L’arc d’airain le transpercera.
Pobegnil bo pred železnim orožjem in lok iz jekla ga bo prebodel.
25 Il arrache de son corps le trait, Qui étincelle au sortir de ses entrailles, Et il est en proie aux terreurs de la mort.
Ta je izvlečen in prihaja iz telesa. Da, lesketajoč meč prihaja iz njegovega žolča; strahote so nad njim.
26 Toutes les calamités sont réservées à ses trésors; Il sera consumé par un feu que n’allumera point l’homme, Et ce qui restera dans sa tente en deviendra la pâture.
Vsa tema bo skrita v njegovih skritih krajih. Ogenj, ki se ni razgorel, ga bo požrl; slabo bo šlo s tistim, ki je ostal v njegovem šotoru.
27 Les cieux dévoileront son iniquité, Et la terre s’élèvera contre lui.
Nebesa bodo razodela njegovo krivičnost in zemlja se bo dvignila zoper njega.
28 Les revenus de sa maison seront emportés, Ils disparaîtront au jour de la colère de Dieu.
Donos njegove hiše bo odšel in njegove dobrine bodo odtekle na dan njegovega besa.
29 Telle est la part que Dieu réserve au méchant, Tel est l’héritage que Dieu lui destine.
To je delež zlobnemu človeku od Boga in od Boga določena mu dediščina.«

< Job 20 >