Psalms 22
1 To ouercome, for `the morewtid hynd; the salm of Dauid. God, my God, biholde thou on me, whi hast thou forsake me? the wordis of my trespassis ben fer fro myn helthe.
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Zakaj si tako daleč proč od pomoči meni in od besed mojega vpitja?
2 Mi God, Y schal crye bi dai, and thou schalt not here; and bi nyyt, and not to vnwisdom to me.
Oh moj Bog, jokam podnevi, toda ti me ne uslišiš in v nočnem času in nisem tiho.
3 Forsothe thou, the preisyng of Israel, dwellist in holynesse;
Toda ti si svet, oh ti, ki naseljuješ Izraelove hvalnice.
4 oure fadris hopiden in thee, thei hopiden, and thou delyueridist hem.
Naši očetje so zaupali vate. Zaupali so in si jih osvobodil.
5 Thei crieden to thee, and thei weren maad saaf; thei hopiden in thee, and thei weren not schent.
Klicali so k tebi in so bili osvobojeni. Zaupali so vate in niso bili zbegani.
6 But Y am a worm, and not man; the schenschip of men, and the outcastyng of the puple.
Toda jaz sem [škrlatni] črv in ne mož; graja ljudem in preziran od ljudstva.
7 Alle men seynge me scorneden me; thei spaken with lippis, and stiriden the heed.
Vsi, ki me vidijo, se mi smejijo do norčevanja. Namrdnejo ustnico [in] zmajujejo z glavo, rekoč:
8 He hopide in the Lord, delyuere he hym; make he hym saaf, for he wole hym.
»Zaupal je v Gospoda, da ga bo osvobodil. Naj ga reši, glede na to, da se je razveseljeval v njem.«
9 For thou it art that drowist me out of the wombe, thou art myn hope fro the tetis of my modir;
Toda ti si ta, ki me je potegnil iz maternice. Oblikoval si mi zaupanje, ko sem bil na prsih svoje matere.
10 in to thee Y am cast forth fro the wombe. Fro the wombe of my modir thou art my God; departe thou not fro me.
Iz maternice sem bil vržen nate. Ti si moj Bog od trebuha moje matere.
11 For tribulacioun is next; for noon is that helpith.
Ne bodi daleč od mene, kajti stiska je blizu, kajti nikogar ni, da pomaga.
12 Many calues cumpassiden me; fatte bolis bisegiden me.
Obdalo me je mnogo bikov. Močni bašánski biki so me obdali naokoli.
13 Thei openyden her mouth on me; as doith a lioun rauyschynge and rorynge.
S svojimi gobci so zevali vame, kakor ropa željan in rjoveč lev.
14 I am sched out as watir; and alle my boonys ben scaterid. Myn herte is maad, as wex fletynge abrood; in the myddis of my wombe.
Izlit sem kakor voda in vse moje kosti so izpahnjene. Moje srce je podobno vosku, stopljeno je v sredi moje notranjosti.
15 Mi vertu driede as a tiyl stoon, and my tunge cleuede to my chekis; and thou hast brouyt forth me in to the dust of deth.
Moja moč je izsušena kakor črepinja in moj jezik se lepi k mojim čeljustim in ti si me privedel v smrtni prah.
16 For many doggis cumpassiden me; the counsel of wickid men bisegide me. Thei delueden myn hondis and my feet;
Kajti psi so me obdali. Zajel me je zbor zlobnih. Prebodli so moje roke in moja stopala.
17 thei noumbriden alle my boonys. Sotheli thei lokiden, and bihelden me;
Vse svoje kosti lahko razločim. Oni pa gledajo in strmijo vame.
18 thei departiden my clothis to hem silf, and thei senten lot on my cloth.
Moje obleke si razdeljujejo med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe.
19 But thou, Lord, delaie not thin help fro me; biholde thou to my defence.
Toda ti, oh Gospod, ne bodi daleč od mene. Oh moja moč, hiti, da mi pomagaš.
20 God, delyuere thou my lijf fro swerd; and delyuere thou myn oon aloone fro the hond of the dogge.
Osvobodi mojo dušo pred mečem, mojo ljubljeno pred močjo psa.
21 Make thou me saaf fro the mouth of a lioun; and my mekenesse fro the hornes of vnycornes.
Reši me pred levjimi usti, kajti uslišal si me pred rogovi samorogov.
22 I schal telle thi name to my britheren; Y schal preise thee in the myddis of the chirche.
Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom. Na sredi skupnosti te bom hvalil.
23 Ye that dreden the Lord, herie hym; alle the seed of Jacob, glorifie ye hym.
Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, vsi vi, seme Jakobovo, proslavite ga, in bojte se ga, vsi vi, seme Izraelovo.
24 Al the seed of Israel drede hym; for he forsook not, nethir dispiside the preier of a pore man. Nethir he turnede awei his face fro me; and whanne Y criede to hym, he herde me.
Kajti ni zaničeval niti preziral stiske stiskanih niti svojega obraza ni skrival pred njim; toda ko je klical k njemu, je slišal.
25 Mi preisyng is at thee in a greet chirche; Y schal yelde my vowis in the siyt of men dredynge hym.
Moja hvala v veliki skupnosti bo o tebi. Svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.
26 Pore men schulen ete, and schulen be fillid, and thei schulen herie the Lord, that seken hym; the hertis of hem schulen lyue in to the world of world.
Krotki bodo jedli in bodo nasičeni. Hvalili bodo Gospoda [tisti], ki ga iščejo. Vaše srce bo živelo na veke.
27 Alle the endis of erthe schulen bithenke; and schulen be conuertid to the Lord. And alle the meynees of hethene men; schulen worschipe in his siyt.
Vsi konci zemlje se bodo spomnili in obrnili h Gospodu in vsa sorodstva narodov bodo oboževala pred teboj.
28 For the rewme is the Lordis; and he schal be Lord of hethene men.
Kajti kraljestvo je Gospodovo in on je voditelj med narodi.
29 Alle the fatte men of erthe eeten and worschipiden; alle men, that goen doun in to erthe, schulen falle doun in his siyt.
Vsi tisti, ki so na zemlji obilni, bodo jedli in oboževali. Vsi tisti, ki gredo dol v prah, se bodo poklonili pred njim, svoje lastne duše pa nihče ne more ohraniti žive.
30 And my soule schal lyue to hym; and my seed schal serue him.
Seme mu bo služilo; to bo šteto h Gospodu za rod.
31 A generacioun to comyng schal be teld to the Lord; and heuenes schulen telle his riytfulnesse to the puple that schal be borun, whom the Lord made.
Prišli bodo in oznanjali bodo njegovo pravičnost ljudem, ki bodo rojeni, da je on to storil.
