Proverbs 8
1 Whether wisdom crieth not ofte; and prudence yyueth his vois?
Mar ne kliče modrost? In razumevanje [ne] dviguje svojega glasu?
2 In souereyneste and hiy coppis, aboue the weie, in the myddis of pathis,
Stoji na vrhu visokih krajev, ob poti, na krajih steza.
3 and it stondith bisidis the yate of the citee, in thilke closyngis, and spekith, and seith, A!
Kliče pri velikih vratih, pri mestnem vhodu, pri vstopanju, pri vratih.
4 ye men, Y crie ofte to you; and my vois is to the sones of men.
Vam, oh možje, kličem in moj glas je k človeškim sinovom.
5 Litle children, vndirstonde ye wisdom; and ye vnwise men, `perseyue wisdom.
Oh vi preprosti, razumite modrost, in vi bedaki, bodite razumevajočega srca.
6 Here ye, for Y schal speke of grete thingis; and my lippis schulen be openyd, to preche riytful thingis.
Poslušajte, kajti govorila bom o odličnih stvareh in odpiranje mojih ustnic bodo prave stvari.
7 My throte schal bithenke treuthe; and my lippis schulen curse a wickid man.
Kajti moja usta bodo govorila resnico, zlobnost pa je mojim ustnicam ogabnost.
8 My wordis ben iust; no schrewid thing, nether weiward is in tho.
Vse besede mojih ust so v pravičnosti, v njih ni ničesar kljubovalnega ali sprevrženega.
9 `My wordis ben riytful to hem that vndurstonden; and ben euene to hem that fynden kunnyng.
So čisto preproste tistemu, ki razume in pravilne tem, ki najdejo spoznanje.
10 Take ye my chastisyng, and not money; chese ye teching more than tresour.
Sprejmite moje poučevanje in ne srebra in spoznanje raje kakor izbrano zlato.
11 For wisdom is betere than alle richessis moost preciouse; and al desirable thing mai not be comparisound therto.
Kajti modrost je boljša kakor rubini in vse stvari, ki se lahko želijo, se ne morejo primerjati k njej.
12 Y, wisdom, dwelle in counsel; and Y am among lernyd thouytis.
Jaz, modrost, prebivam z razumnostjo, odkrivam spoznanje razumnih domiselnosti.
13 The drede of the Lord hatith yuel; Y curse boost, and pride, and a schrewid weie, and a double tungid mouth.
Gospodov strah je sovražiti zlo. Ponos, aroganco, zlobno pot in kljubovalna usta sovražim.
14 Counseil is myn, and equyte `is myn; prudence is myn, and strengthe `is myn.
Nasvet je moj in zdrava modrost. Jaz sem razumevanje, jaz imam moč.
15 Kyngis regnen bi me; and the makeris of lawis demen iust thingis bi me.
Po meni kraljujejo kralji in princi odrejajo pravico.
16 Princis comaunden bi me; and myyti men demen riytfulnesse bi me.
Po meni vladajo princi in plemiči, celó vsi zemeljski sodniki.
17 I loue hem that louen me; and thei that waken eerli to me, schulen fynde me.
Ljubim tiste, ki me ljubijo in tisti, ki me iščejo zgodaj, me bodo našli.
18 With me ben rychessis, and glorie; souereyn richessis, and riytfulnesse.
Bogastva in čast sta z menoj; da, trajna bogastva in pravičnost.
19 My fruyt is betere than gold, and precyouse stoon; and my seedis ben betere than chosun siluer.
Moj sad je boljši kakor zlato; da, kakor čisto zlato in moje poplačilo kakor izbrano srebro.
20 Y go in the weies of riytfulnesse, in the myddis of pathis of doom;
Vodim po poti pravičnosti, po sredi stezá sodbe,
21 that Y make riche hem that louen me, and that Y fille her tresouris.
da lahko povzročim tistim, ki me ljubijo, da podedujejo imetje in jaz bom napolnila njihove zaklade.
22 The Lord weldide me in the bigynnyng of hise weies; bifore that he made ony thing, at the bigynnyng.
Gospod me je imel v lasti od začetka svoje poti, pred svojimi deli od davnine.
23 Fro with out bigynnyng Y was ordeined; and fro elde tymes, bifor that the erthe was maad.
Bila sem postavljena od večnosti, od začetka ali preden je bila zemlja.
24 Depthis of watris weren not yit; and Y was conseyued thanne. The wellis of watris hadden not brokun out yit,
Ko tam ni bilo globin, sem bila rojena, ko tam ni bilo studencev, obilnih z vodo.
25 and hillis stoden not togidere yit bi sad heuynesse; bifor litil hillis Y was born.
Preden so bile gore nameščene, pred hribi sem bila rojena,
26 Yit he hadde not maad erthe; and floodis, and the herris of the world.
medtem ko še ni naredil zemlje niti polj niti najvišjega dela iz prahu sveta.
27 Whanne he made redi heuenes, Y was present; whanne he cumpasside the depthis of watris bi certeyn lawe and cumpas.
Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je postavil obod na obličju globine,
28 Whanne he made stidfast the eir aboue; and weiede the wellis of watris.
ko je zgoraj osnoval oblake, ko je utrdil studence globin,
29 Whanne he cumpasside to the see his marke; and settide lawe to watris, that tho schulden not passe her coostis. Whanne he peiside the foundementis of erthe;
ko je morju dal svoj odlok, da vode ne bodo prekoračile njegove zapovedi, ko je določil temelje zemlje,
30 Y was making alle thingis with him. And Y delitide bi alle daies, and pleiede bifore hym in al tyme,
tedaj sem bila poleg njega, kakor nekdo vzgojen z njim in dnevno sem bila njegovo veselje, vedno radostna pred njim,
31 and Y pleiede in the world; and my delices ben to be with the sones of men.
radostna na naseljivem delu njegovega zemeljskega [kroga] in moja veselja so bila s človeškimi sinovi.
32 Now therfor, sones, here ye me; blessid ben thei that kepen my weies.
Zdaj mi torej prisluhnite, oh vi otroci, kajti blagoslovljeni so tisti, ki se drže mojih poti.
33 Here ye teching, and be ye wise men; and nile ye caste it awei.
Poslušajte poučevanje, bodite modri in tega ne zavrnite.
34 Blessid is the man that herith me, and that wakith at my yatis al dai; and kepith at the postis of my dore.
Blagoslovljen je človek, ki me posluša, ki dnevno bedi pri mojih velikih vratih, ki čaka pri podbojih mojih vrat.
35 He that fyndith me, schal fynde lijf; and schal drawe helthe of the Lord.
Kajti kdor me najde, najde življenje in dosegel bo naklonjenost od Gospoda.
36 But he that synneth ayens me, schal hurte his soule; alle that haten me, louen deeth.
Toda kdor zoper mene greši, škodi svoji lastni duši. Vsi tisti, ki me sovražijo, ljubijo smrt.
