Proverbs 29
1 Sodeyn perischyng schal come on that man, that with hard nol dispisith a blamere; and helth schal not sue hym.
Tisti, ki je pogosto grajan, otrjuje svoj vrat; nenadoma bo uničen in to brez rešitve.
2 The comynalte schal be glad in the multipliyng of iust men; whanne wickid men han take prinshod, the puple schal weyle.
Kadar so pravični na oblasti, se ljudstvo veseli, toda kadar zlobni rojevajo pravila, ljudstvo žaluje.
3 A man that loueth wisdom, makith glad his fadir; but he that nurschith `an hoore, schal leese catel.
Kdorkoli ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta, toda kdor se zadržuje s pocestnicami, zapravlja svoje imetje.
4 A iust king reisith the lond; an auerouse man schal distrie it.
Kralj s sodbo vzpostavlja deželo, toda kdor sprejema darila, jo prevrača.
5 A man that spekith bi flaterynge and feyned wordis to his frend; spredith abrood a net to hise steppis.
Človek, ki laska svojemu bližnjemu, razpenja mrežo za njegova stopala.
6 A snare schal wlappe a wickid man doynge synne; and a iust man schal preise, and schal make ioye.
V prestopku hudobneža je zanka, toda pravični prepeva in se veseli.
7 A iust man knowith the cause of pore men; an vnpitouse man knowith not kunnyng.
Pravični preudarja stvar ubogega, toda zlobni se na to ne ozira.
8 Men ful of pestilence distryen a citee; but wise men turnen awei woodnesse.
Posmehljivci mesto privedejo v zanko, toda modri možje odvrnejo bes.
9 If a wijs man stryueth with a fool; whether he be wrooth, `ether he leiyith, he schal not fynde reste.
Če se moder človek prička z nespametnim človekom, bodisi besni ali se smeje, tam ni počitka.
10 Menquelleris haten a simple man; but iust men seken his soule.
Krvoločnež sovraži poštenega, toda pravični išče njegovo dušo.
11 A fool bringith forth al his spirit; a wise man dilaieth, and reserueth in to tyme comynge afterward.
Bedak izreka vse svoje mišljenje, toda moder človek ga zadrži za pozneje.
12 A prince that herith wilfuli the wordis of a leesyng; schal haue alle mynystris vnfeithful.
Če vladar prisluhne lažem, so vsi njegovi služabniki zlobni.
13 A pore man and a leenere metten hem silf; the Lord is liytnere of euer ethir.
Ubog in varljiv človek se skupaj srečata; Gospod razsvetljuje oči obeh.
14 If a kyng demeth pore men in treuthe; his trone schal be maad stidfast with outen ende.
Kralju, ki zvesto sodi ubogega, bo njegov prestol utrjen na veke.
15 A yerde and chastisyng schal yyue wisdom; but a child, which is left to his wille, schendith his modir.
Palica in opomin dajeta modrost, toda otrok, prepuščen samemu sebi, svoji materi prinaša sramoto.
16 Grete trespassis schulen be multiplied in the multipliyng of wickid men; and iust men schulen se the fallyngis of hem.
Kadar so zlobni pomnoženi, narašča prestopek, toda pravični bodo videli njihov padec.
17 Teche thi sone, and he schal coumforte thee; and he schal yyue delicis to thi soule.
Grajaj svojega sina in dal ti bo počitek; da, tvoji duši bo dal veselje.
18 Whanne prophesie faylith, the puple schal be distried; but he that kepith the lawe, is blessid.
Kjer ni videnja ljudstvo propada, toda kdor se drži postave, je srečen.
19 A seruaunt mai not be tauyt bi wordis; for he vndirstondith that that thou seist, and dispisith for to answere.
Služabnik ne bo grajan z besedami; kajti čeprav razume, ne bo odgovoril.
20 Thou hast seyn a man swift to speke; foli schal be hopid more than his amendyng.
Vidiš človeka, ki je nagel v svojih besedah? Več upanja je za bedaka kakor zanj.
21 He that nurschith his seruaunt delicatli fro childhod; schal fynde hym rebel aftirward.
Kdor svojega služabnika od otroških let prefinjeno vzgaja, mu bo končno postal njegov sin.
22 A wrathful man territh chidingis; and he that is liyt to haue indignacioun, schal be more enclynaunt to synnes.
Jezen človek razvnema prepir, besen človek pa je obilen v prestopku.
23 Lownesse sueth a proude man; and glorie schal vp take a meke man of spirit.
Človekov ponos ga bo ponižal, toda spoštovanje bo podpiralo ponižnega v duhu.
24 He that takith part with a theef, hatith his soule; he herith a man chargynge greetli, and schewith not.
Kdorkoli je družabnik s tatom, sovraži svojo lastno dušo; sliši preklinjanje, pa tega ne razkriva.
25 He that dredith a man, schal falle soon; he that hopith in the Lord, shal be reisid.
Strah pred človekom prinaša zanko, toda kdorkoli svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo varen.
26 Many men seken the face of the prince; and the doom of alle men schal go forth of the Lord.
Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost, toda sodba vsakega človeka prihaja od Gospoda.
27 Iust men han abhomynacioun of a wickid man; and wickid men han abhomynacioun of hem, that ben in a riytful weye. A sone kepynge a word, schal be out of perdicioun.
Nepravičen človek je ogabnost pravičnemu in kdor je na svoji poti pošten, je ogabnost zlobnemu.
