Proverbs 26
1 As snow in somer, and reyn in heruest; so glorie is vnsemeli to a fool.
Kakor sneg poleti in kakor dež ob času žetve, tako se čast ne poda bedaku.
2 For whi as a brid fliynge ouer to hiy thingis, and a sparowe goynge in to vncerteyn; so cursing brouyt forth with out resonable cause schal come aboue in to sum man.
Kakor ptica s potepanjem, kakor lastovka z letenjem, tako prekletstvo brez razloga ne bo prišlo.
3 Beting to an hors, and a bernacle to an asse; and a yerde in the bak of vnprudent men.
Bič za konja, uzda za osla in palica za hrbet bedaka.
4 Answere thou not to a fool bi his foli, lest thou be maad lijk hym.
Bedaku ne odgovori glede na njegovo neumnost, da ne bi bil tudi ti podoben njemu.
5 Answere thou a fool bi his fooli, lest he seme to him silf to be wijs.
Odgovori bedaku glede na njegovo neumnost, da on ne bi bil moder v svoji lastni domišljavosti.
6 An haltinge man in feet, and drinkinge wickidnesse, he that sendith wordis by a fonned messanger.
Kdor pošilja sporočilo po roki bedaka, si odseka stopala in pije škodo.
7 As an haltinge man hath faire leggis in veyn; so a parable is vnsemeli in the mouth of foolis.
Nogi hromega nista enaki; takšna je prispodoba v ustih bedakov.
8 As he that casteth a stoon in to an heep of mercurie; so he that yyueth onour to an vnwijs man.
Kakor kdor poveže kamen v pračo, tak je, kdor daje čast bedaku.
9 As if a thorn growith in the hond of a drunkun man; so a parable in the mouth of foolis.
Kakor gre trn v roko pijanca, taka je prispodoba v ustih bedakov.
10 Doom determyneth causis; and he that settith silence to a fool, swagith iris.
Velik Bog, ki je ustvaril vse stvari, nagrajuje tako bedaka kakor prestopnike.
11 As a dogge that turneth ayen to his spuyng; so is an vnprudent man, that rehersith his fooli.
Kakor se pes vrača k svojemu izbljuvku, tako se bedak vrača k svoji neumnosti.
12 Thou hast seyn a man seme wijs to hym silf; an vnkunnyng man schal haue hope more than he.
Ali vidiš modrega človeka v njegovi lastni domišljavosti? Več upanja je za bedaka kakor zanj.
13 A slow man seith, A lioun is in the weie, a liounnesse is in the foot pathis.
Len človek pravi: » Tam je lev na poti, lev je na ulicah.«
14 As a dore is turned in his hengis; so a slow man in his bed.
Kakor se vrata obračajo na svojih tečajih, tako se leni na svoji postelji.
15 A slow man hidith hise hondis vndur his armpit; and he trauelith, if he turneth tho to his mouth.
Leni skriva svojo roko v svojem naročju, žalosti ga, da jo ponovno prinese k svojim ustom.
16 A slow man semeth wysere to hym silf, than seuene men spekynge sentensis.
Lenuh je modrejši v svoji lastni domišljavosti, kakor sedem mož, ki lahko izkažejo razlog.
17 As he that takith a dogge bi the eeris; so he that passith, and is vnpacient, and is meddlid with the chiding of anothir man.
Kdor gre mimo in se vmešava v prepir, ki mu ne pripada, je podoben tistemu, ki psa zgrabi za ušesa.
18 As he is gilti, that sendith speris and arowis in to deth;
Kakor zmešan človek, ki meče kose tlečega lesa, puščice in smrt,
19 so a man that anoieth gilefuli his frend, and whanne he is takun, he schal seie, Y dide pleiynge.
tak je človek, ki zavaja svojega bližnjega in pravi: »Ali nisem na zabavi?«
20 Whanne trees failen, the fier schal be quenchid; and whanne a priuy bacbitere is withdrawun, stryues resten.
Kjer ni nobenega lesa, tam ogenj poide. Tako, kjer ni tožljivca, prepir preneha.
21 As deed coolis at quic coolis, and trees at the fier; so a wrathful man reisith chidyngis.
Kakor je oglje za vročo žerjavico in drva za ogenj, tako je prepirljiv človek za podžiganje prepira.
22 The wordis of a pryuei bacbitere ben as symple; and tho comen til to the ynneste thingis of the herte.
Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha.
23 As if thou wolt ourne a vessel of erthe with foul siluer; so ben bolnynge lippis felouschipid with `the werste herte.
Goreče ustnice in zlobno srce sta podobna črepinji, pokriti s srebrovo žlindro.
24 An enemy is vndirstondun bi hise lippis, whanne he tretith giles in the herte.
Kdor sovraži, prikriva s svojimi ustnicami in znotraj sebe shranjuje prevaro;
25 Whanne he `makith low his vois, bileue thou not to hym; for seuene wickidnessis ben in his herte.
kadar govori lepo, mu ne verjemi, kajti sedem ogabnosti je v njegovem srcu.
26 The malice of hym that hilith hatrede gilefuli, schal be schewid in a counsel.
Čigar sovraštvo je pokrito s prevaro, bo njegova zlobnost razkazana pred celotno skupnostjo.
27 He that delueth a diche, schal falle in to it; and if a man walewith a stoon, it schal turne ayen to hym.
Kdorkoli koplje jamo, bo padel vanjo, in kdor vali kamen, se bo le-ta vrnil nadenj.
28 A fals tunge loueth not treuth; and a slidir mouth worchith fallyngis.
Lažniv jezik sovraži tiste, ki so prizadeti z njim in prilizovanje ust dela propad.
