Proverbs 12
1 He that loueth chastisyng, loueth kunnyng; but he that hatith blamyngis, is vnwijs.
Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je brutalen.
2 He that is good, schal drawe to hym silf grace of the Lord; but he that tristith in hise thouytis, doith wickidli.
Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen.
3 A man schal not be maad strong by wyckidnesse; and the root of iust men schal not be moued.
Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda korenina pravičnih ne bo omajana.
4 A diligent womman is a coroun to hir hosebond; and rot is in the boonys of that womman, that doith thingis worthi of confusioun.
Vrla ženska je krona svojemu soprogu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh.
5 The thouytis of iust men ben domes; and the counselis of wickid men ben gileful.
Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara.
6 The wordis of wickid men setten tresoun to blood; the mouth of iust men schal delyuere hem.
Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila.
7 Turne thou wickid men, and thei schulen not be; but the housis of iust men schulen dwelle perfitli.
Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala.
8 A man schal be knowun bi his teching; but he that is veyn and hertles, schal be open to dispising.
Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženega srca, bo preziran.
9 Betere is a pore man, and sufficient to him silf, than a gloriouse man, and nedi of breed.
Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha.
10 A iust man knowith the soulis of hise werk beestis; but the entrailis of wickid men ben cruel.
Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežna usmiljenja zlobnih so kruta.
11 He that worchith his lond, schal be fillid with looues; but he that sueth idilnesse, is moost fool. He that is swete, lyueth in temperaunces; and in hise monestyngis he forsakith dispisyngis.
Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja.
12 The desir of a wickid man is the memorial of worste thingis; but the roote of iust men schal encreesse.
Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda korenina pravičnih rojeva sad.
13 For the synnes of lippis `falling doun neiyeth to an yuel man; but a iust man schal scape fro angwisch.
Zlobni je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske.
14 Of the fruyt of his mouth ech man schal be fillid with goodis; and bi the werkis of hise hondis it schal be yoldun to him.
Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno.
15 The weie of a fool is riytful in hise iyen; but he that is wijs, herith counsels.
Bedakova pot je v njegovih lastnih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder.
16 A fool schewith anoon his ire; but he that dissymelith wrongis, is wijs.
Bedakov bes je takoj znan, toda razsoden človek prikriva sramoto.
17 He that spekith that, that he knowith, is a iuge of riytfulnesse; but he that lieth, is a gileful witnesse.
Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro.
18 A man is that bihetith, and he is prickid as with the swerd of conscience; but the tunge of wise men is helthe.
Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje.
19 The lippe of treuthe schal be stidfast with outen ende; but he that is a sudeyn witnesse, makith redi the tunge of leesyng.
Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek.
20 Gile is in the herte of hem that thenken yuels; but ioye sueth hem, that maken counsels of pees.
Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost.
21 What euere bifallith to a iust man, it schal not make hym sori; but wickid men schulen be fillid with yuel.
Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo.
22 False lippis is abhominacioun to the Lord; but thei that don feithfuli, plesen him.
Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje.
23 A fel man hilith kunnyng; and the herte of vnwise men stirith foli.
Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost.
24 The hond of stronge men schal haue lordschip; but the hond that is slow, schal serue to tributis.
Roka marljivega bo vladala, toda leni bo podvržen plačevanju davka.
25 Morenynge in the herte of a iust man schal make hym meke; and he schal be maad glad bi a good word.
Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega.
26 He that dispisith harm for a frend, is a iust man; but the weie of wickid men schal disseyue hem.
Pravični je odličnejši od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje.
27 A gileful man schal not fynde wynnyng; and the substaunce of man schal be the prijs of gold.
Len človek ne peče tega, kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno.
28 Lijf is in the path of riytfulnesse; but the wrong weie leedith to deeth.
Na poti pravičnosti je življenje in na tej poti ni smrti.
