< Job 30 >

1 But now yongere men in tyme scornen me, whos fadris Y deynede not to sette with the doggis of my flok.
Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
2 Of whiche men the vertu of hondis was for nouyt to me, and thei weren gessid vnworthi to that lijf.
Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
3 Thei weren bareyn for nedynesse and hungur; that gnawiden in wildirnesse, and weren pale for pouert and wretchidnesse;
Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
4 and eeten eerbis, aud the ryndis of trees; and the roote of iunyperis was her mete.
Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
5 Whiche men rauyschiden these thingis fro grete valeis; and whanne thei hadden foundun ony of alle, thei runnen with cry to tho.
Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
6 Thei dwelliden in deseertis of strondis, and in caues of erthe, ethir on grauel, `ethir on cley.
da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
7 Whiche weren glad among siche thingis, and arettiden delices to be vndur buschis.
Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
8 The sones of foolis and of vnnoble men, and outirli apperynge not in erthe.
Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
9 But now Y am turned in to the song of hem, and Y am maad a prouerbe to hem.
Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
10 Thei holden me abhomynable, and fleen fer fro me, and dreden not to spete on my face.
Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
11 For God hath openyd his arowe caas, and hath turmentid me, and hath set a bridil in to my mouth.
Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
12 At the riytside of the eest my wretchidnessis risiden anoon; thei turneden vpsedoun my feet, and oppressiden with her pathis as with floodis.
Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
13 Thei destrieden my weies; thei settiden tresoun to me, and hadden the maistri; and `noon was that helpide.
Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
14 Thei felden in on me as bi a brokun wal, and bi yate openyd, and weren stretchid forth to my wretchidnessis.
Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
15 Y am dryuun in to nouyt; he took awei my desir as wynd, and myn helpe passide awei as a cloude.
Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
16 But now my soule fadith in my silf, and daies of turment holden me stidfastly.
Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
17 In nyyt my boon is persid with sorewis; and thei, that eten me, slepen not.
Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
18 In the multitude of tho my cloth is wastid, and thei han gird me as with coler of a coote.
Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
19 Y am comparisound to cley, and Y am maad lijk to a deed sparcle and aisch.
Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
20 Y schal cry to thee, and thou schalt not here me; Y stonde, and thou biholdist not me.
Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
21 Thou art chaungid in to cruel to me, and in the hardnesse of thin hond thou art aduersarie to me.
Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
22 Thou hast reisid me, and hast set as on wynd; and hast hurtlid me doun strongli.
Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
23 Y woot, that thow schalt bitake me to deeth, where an hows is ordeyned to ech lyuynge man.
Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
24 Netheles thou sendist not out thin hond to the wastyng of hem; and if thei fallen doun, thou schalt saue.
Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
25 Y wepte sum tyme on him, that was turmentid, and my soule hadde compassioun on a pore man.
Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
26 Y abood goodis, and yuelis ben comun to me; Y abood liyt, and derknessis braken out.
Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
27 Myn ynnere thingis buyliden out with outen my reste; daies of turment camen bifor me.
Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
28 Y yede morenynge, and Y roos with out woodnesse in the cumpenye, and criede.
Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
29 Y was the brother of dragouns, and the felow of ostrigis.
Brat sem zmajem in družabnik sovam.
30 My skyn was maad blak on me, and my boonys drieden for heete.
Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
31 Myn harpe is turned in to morenyng, and myn orgun in to the vois of weperis.
Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.

< Job 30 >