Ecclesiastes 3

1 Alle thingis han tyme, and alle thingis vndur sunne passen bi her spaces.

Za vsako stvar je obdobje in čas za vsak namen pod nebom:

2 Tyme of birthe, and time of diyng; tyme to plaunte, and tyme to drawe vp that that is plauntid.

čas, da si rojen in čas za smrt, čas za sajenje in čas za ruvanje tega, kar je vsajeno,

3 Tyme to sle, and tyme to make hool; tyme to distrie, and tyme to bilde.

čas za ubijanje in čas za zdravljenje, čas za rušenje in čas za gradnjo,

4 Tyme to wepe, and tyme to leiye; tyme to biweile, and tyme to daunse.

čas za jokanje in čas za smejanje, čas za žalovanje in čas za ples,

5 Tyme to scatere stoonys, and tyme to gadere togidere; tyme to colle, and tyme to be fer fro collyngis.

čas za odmetavanje kamnov in čas za zbiranje kamnov, čas za objemanje in čas za zadržanje pred objemanjem,

6 Tyme to wynne, and tyme to leese; tyme to kepe, and tyme to caste awei.

čas za pridobivanje in čas za izgubljanje, in čas za hranjenje in čas za odmetavanje,

7 Tyme to kitte, and tyme to sewe togidere; tyme to be stille, and tyme to speke.

čas za paranje in čas za šivanje, čas za molčanje in čas za govorjenje,

8 Tyme of loue, and tyme of hatrede; tyme of batel, and tyme of pees.

čas za ljubezen in čas za sovraštvo, čas vojne in čas miru.

9 What hath a man more of his trauel?

Kakšno korist ima kdor dela v tem, v čemer se trudi?

10 I siy the turment, which God yaf to the sones of men, that thei be occupied therynne.

Videl sem muko, ki jo Bog daje človeškim sinovom, da bi bili vežbani v tem.

11 God made alle thingis good in her tyme, and yaf the world to disputyng of hem, that a man fynde not the werk which God hath wrouyt fro the bigynnyng `til in to the ende.

Vsako stvar je naredil krasno ob svojem času. Prav tako je v njihovo srce postavil svet, tako da noben človek ne more spoznati dela, ki ga Bog dela od začetka do konca.

12 And Y knew that no thing was betere `to a man, `no but to be glad, and to do good werkis in his lijf.

Vem, da ni dobrega v njih, temveč za človeka, da se veseli in da v svojem življenju dela dobro.

13 For whi ech man that etith and drinkith, and seeth good of his trauel; this is the yifte of God.

Prav tako, da naj bi vsak človek jedel, pil in užival dobro od vsega svojega truda, to je darilo od Boga.

14 I haue lerned that alle werkis, whiche God made, lasten stidfastli `til in to with outen ende; we moun not adde ony thing to tho, nether take awei fro tho thingis, whiche God made, that he be dred.

Vem, da karkoli Bog dela, bo to za vedno. Nič ne more biti k temu dodano niti karkoli od tega odvzeto. Bog to dela, da naj bi se ljudje bali pred njim.

15 That thing that is maad, dwellith perfitli; tho thingis that schulen come, weren bifore; and God restorith that, that is goon.

To, kar je bilo, je sedaj in to, kar naj bi bilo, je že bilo in Bog zahteva to, kar je minilo.

16 I siy vndur sunne vnfeithfulnesse in the place of doom; and wickidnesse in the place of riytfulnesse.

Poleg tega sem pod soncem videl kraj sodbe, da je bila tam zlobnost in kraj pravičnosti, da je bila tam krivičnost.

17 And Y seide in myn herte, The Lord schal deme a iust man, and an vnfeithful man; and the tyme of ech thing schal be thanne.

V svojem srcu sem rekel: ›Bog bo sodil pravičnega in zlobnega, kajti tam je čas za vsak namen in za vsako delo.‹

18 I seide in myn herte of the sones of men, that God schulde preue hem, and schewe that thei ben lijk vnresonable beestis.

V svojem srcu sem rekel glede stanja človeških sinov, da bi se jim Bog lahko pokazal in da bi lahko videli, da so oni sami živali.

19 Therfor oon is the perisching of man and of beestis, and euene condicioun is of euer eithir; as a man dieth, `so and tho beestis dien; alle beestis brethen in lijk maner, and a man hath no thing more than a beeste.

Kajti to, kar zadene človeške sinove, zadene živali, celo ena stvar jih zadene; kakor umre eden, tako umre drugi, da, vsi imajo en dih, tako da človek nima nobene premoči nad živaljo, kajti vse je ničevost.

20 Alle thingis ben suget to vanyte, and alle thingis goen to o place; tho ben maad of erthe, and tho turnen ayen togidere in to erthe.

Vsi gredo k enemu kraju, vsi so iz prahu in vsi se ponovno spremenijo v prah.

21 Who knowith, if the spirit of the sones of Adam stieth vpward, and if the spirit of beestis goith dounward?

Kdo pozna človekovega duha, ki gre navzgor in duha živali, ki gre navzdol k zemlji?

22 And Y perseyuede that no thing is betere, than that a man be glad in his werk, and that this be his part; for who schal brynge hym, that he knowe thingis that schulen come after hym?

Zatorej zaznavam, da ni ničesar boljšega, kakor da naj bi se človek veselil v svojih lastnih delih, kajti to je njegov delež, kajti kdo ga bo privedel, da vidi kaj bo za njim?