< Job 4 >

1 Then Eliphaz the Temanite answered,
Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
2 “If someone ventures to talk with you, will you be grieved? But who can withhold himself from speaking?
» Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?
3 Behold, you have instructed many, you have strengthened the weak hands.
Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.
4 Your words have supported him who was falling, you have made the feeble knees firm.
Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.
5 But now it has come to you, and you faint. It touches you, and you are troubled.
Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.
6 Isn’t your piety your confidence? Isn’t the integrity of your ways your hope?
Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?
7 “Remember, now, who ever perished, being innocent? Or where were the upright cut off?
Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?
8 According to what I have seen, those who plow iniquity and sow trouble, reap the same.
Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.
9 By the breath of God they perish. By the blast of his anger are they consumed.
Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.
10 The roaring of the lion, and the voice of the fierce lion, the teeth of the young lions, are broken.
Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.
11 The old lion perishes for lack of prey. The cubs of the lioness are scattered abroad.
Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.
12 “Now a thing was secretly brought to me. My ear received a whisper of it.
Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.
13 In thoughts from the visions of the night, when deep sleep falls on men,
V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,
14 fear came on me, and trembling, which made all my bones shake.
je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.
15 Then a spirit passed before my face. The hair of my flesh stood up.
Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.
16 It stood still, but I couldn’t discern its appearance. A form was before my eyes. Silence, then I heard a voice, saying,
Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:
17 ‘Shall mortal man be more just than God? Shall a man be more pure than his Maker?
›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?
18 Behold, he puts no trust in his servants. He charges his angels with error.
Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.
19 How much more those who dwell in houses of clay, whose foundation is in the dust, who are crushed before the moth!
Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?
20 Between morning and evening they are destroyed. They perish forever without any regarding it.
Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.
21 Isn’t their tent cord plucked up within them? They die, and that without wisdom.’
Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«

< Job 4 >