< Job 7 >

1 "Isn't a man forced to labor on earth? Aren't his days like the days of a hired hand?
Mar ni določen čas za človeka na zemlji? Mar niso njegovi dnevi prav tako podobni najemnikovim dnevom?
2 As a servant who earnestly desires the shadow, as a hireling who looks for his wages,
Kakor si služabnik iskreno želi sence in kakor najemnik gleda za nagrado svojega dela,
3 so am I made to possess months of misery, wearisome nights are appointed to me.
tako sem prisiljen, da posedujem mesece ničnosti in naporne noči so mi določene.
4 When I lie down, I say, 'When shall I arise, and the night be gone?' I toss and turn until the dawning of the day.
Ko se uležem, rečem: ›Kdaj bom vstal in bo noč minila? Poln sem premetavanja sem ter tja do jutranjega svitanja.
5 My flesh is clothed with worms and clods of dust. My skin closes up, and breaks out afresh.
Moje meso je pokrito z ličinkami in grudami prahu; moja koža je razpokana in postala je gnusna.
6 My days are swifter than a weaver's shuttle, and are spent without hope.
Moji dnevi so bolj nagli kakor tkalski čolniček in preživeti so brez upanja.
7 Oh remember that my life is a breath. My eye shall no more see good.
Oh, spomnite se, da je moje življenje veter. Moje oko ne bo več videlo dobrega.
8 The eye of him who sees me shall see me no more. Your eyes shall be on me, but I shall not be.
Oko tistega, ki me je videlo, me ne bo več videlo. Tvoje oči so na meni, mene pa ni.
9 As the cloud is consumed and vanishes away, so he who goes down to Sheol shall come up no more. (Sheol h7585)
Kakor je oblak použit in izginil proč, tako kdor gre dol h grobu, ne bo več prišel gor. (Sheol h7585)
10 He shall return no more to his house, neither shall his place know him any more.
Ne bo se več vrnil k svojemu domu niti ga njegov kraj ne bo več poznal.
11 "Therefore I will not keep silent. I will speak in the anguish of my spirit. I will complain in the bitterness of my soul.
Zato ne bom zadrževal svojih ust; govoril bom v tesnobi svojega duha, pritoževal se bom v grenkobi svoje duše.
12 Am I a sea, or a sea monster, that you put a guard over me?
Mar sem morje ali kit, da ti postavljaš stražo nad menoj?
13 When I say, 'My bed shall comfort me. My couch shall ease my complaint;'
Ko rečem: ›Moja postelja me bo tolažila, moje ležišče bo lajšalo mojo pritožbo, ‹
14 then you scare me with dreams, and terrify me through visions:
takrat me ti strašiš s sanjami in me prek videnj spravljaš v grozo,
15 so that my soul chooses strangling, death rather than my bones.
tako da moja duša raje izbira dušenje in smrt, kakor pa moje življenje.
16 I loathe my life. I do not want to live forever. Leave me alone, for my days are but a breath.
To se mi gabi. Ne bi hotel živeti večno. Pustite me samega, kajti moji dnevi so ničevost.
17 What is man, that you should magnify him, that you should set your mind on him,
Kaj je človek, da bi ga ti poveličeval? In da bi svoje srce naravnal nanj?
18 that you should visit him every morning, and test him every moment?
Da bi ga ti obiskoval vsako jutro in ga preizkušal vsak trenutek?
19 How long will you not look away from me, nor leave me alone until I swallow down my spittle?
Kako dolgo ne boš odšel od mene niti me ne boš pustil samega, dokler ne pogoltnem svoje sline?
20 If I have sinned, what do I do to you, you watcher of men? Why have you set me as a mark for you, so that I am a burden to myself?
Grešil sem. Kaj ti bom storil, oh ti, varuh ljudi? Zakaj si me postavil kakor znamenje zoper tebe, tako da sem breme samemu sebi?
21 Why do you not pardon my disobedience, and take away my iniquity? For now shall I lie down in the dust. You will seek me diligently, but I shall not be."
Zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne odvzameš moje krivičnosti? Kajti sedaj bom spal v prahu in iskal me boš zjutraj, toda mene ne bo.«

< Job 7 >