< Salme 44 >

1 (Til sangmesteren. Af Koras sønner. En maskil.) Gud, vi har hørt det med egne ører, vore Fædre har fortalt os derom; du øved en Dåd i deres Dage, i Fortids Dage med din Hånd;
Načelniku godbe med nasledniki Koretovimi; ukovita. O Bog, z ušesi svojimi smo slišali, očetje naši so nam pravili, káko delo si storil o njih časih, časih nekdanjih.
2 Folk drev du bort, men plantede hine, Folkeslag knuste du, men dem lod du brede sig;
Z roko svojo si izgnal narode in naselil njé: pokoril si ljudstva in razširil njé.
3 thi de fik ej Landet i Eje med Sværdet, det var ej deres Arm, der gav dem Sejr, men det var din højre, din Arm og dit Ansigts Lys, thi du havde dem kær.
Niso namreč z mečem svojim dobili dežele v oblast, in njih dlan ni jim dala blaginje; nego desnica tvoja in dlan tvoja in obličja tvojega luč; ker blagovoljen si jim bil.
4 Du, du er min Konge, min Gud, som sender Jakob Sejr.
Ti sam si kralj moj, o Bog; pošlji vsakoršno blaginjo Jakobu.
5 Ved dig nedstøder vi Fjenden, Modstanderne træder vi ned i dit Navn;
S teboj bodemo z rogom udarili sovražnike svoje; z imenom tvojim bodemo pogazili njé, ki se spenjajo v nas.
6 thi ej på min Bue stoler jeg, mit Sværd kan ikke give mig Sejr;
Ker na lok svoj se ne zanašam, in meč moj ne bode me rešil.
7 men du gav os Sejr over Fjenden, du lod vore Avindsmænd blive til Skamme.
Ko nas bodeš otél neprijateljev naših, in osramotil sovražnike naše,
8 Vi roser os altid af Gud, dit Navn vil vi love for evigt. (Sela)
Hvalili bodemo ves dan Boga, ime tvoje bodemo slavili vekomaj.
9 Dog har du forstødt os, gjort os til Spot, du drager ej med vore Hære;
In vendar si nas zavrgel in onečastil, ker nisi hodil z našimi vojskami.
10 du lader os vige for Fjenden, vore Avindsmænd tager sig Bytte;
Storil si, da smo se umaknili sovražniku, in neprijatelji naši si plenijo.
11 du har givet os hen som Slagtekvæg, og strøet os ud mellem Folkene,
Predal si nas kakor drobnico za hrano, in med ljudstva si nas razkropil.
12 dit Folk har du solgt til Spotpris, vandt ikke Rigdom ved Salget.
Prodal si ljudstvo svoje za malo, in povišal nisi cene njegove.
13 Til Hån for Naboer gør du os, til Spot og Spe for Grander,
Izpostavil si nas v sramoto sosedom našim, v zasramovanje in zasmehovanje njim, ki nas obdajajo.
14 du gør os til Mundheld blandt Folkene, lader Folkeslagene ryste på Hovedet ad os.
Za pregovor si nas postavil ljudstvom, v majanje z glavo med narodi.
15 Min Skændsel er mig altid i Tanke, og Skam bedækker mit Åsyn
Ves dan mi je nečast moja pred očmi, in obličja mojega sramota me pokriva;
16 for spottende, hånende Tale, for Fjendens og den hævngerriges Blikke.
Zaradi glasú zasramovalca in preklinjalca; zaradi sovražnika in maščevalca.
17 Alt det kom over os, skønt vi glemte dig ikke, sveg ikke heller din Pagt!
Vse to nas je zadelo, in vendar te ne zabimo; in lažnjivo se ne vedemo zoper zavezo tvojo.
18 Vort Hjerte veg ikke fra dig, vore Skridt forlod ej din Vej.
Ne odmika se srce naše, in stopinja naša ne zavija v stran od steze tvoje:
19 Dog knuste du os, hvor Sjakalerne bor, og indhylled os i Mørke.
Če tudi si nas potrl v kraj sômov in pokril nas z mrtvaško senco.
20 Havde vi glemt vor Guds Navn, bredt Hænderne ud mod en fremmed Gud,
Ako bi bili pozabili imena Boga našega, ali razpeli roke svoje proti bogu mogočnemu tujemu,
21 vilde Gud ej opspore det? Han kender jo Hjerternes Løn dom
Ali bi ne bil Bog tega preiskal? Ker on pozná srca skrivnosti.
22 nej, for din Skyld dræbes vi Dagen lang og regnes som Slagtekvæg!
Ali zavoljo tebe nas pobijajo vsak dan; cenijo nas kakor drobnico za klanje.
23 Vågn op, hvi sover du, Herre? Bliv vågen, forstød ej for stedse!
Zbúdi se, zakaj bi spal, Gospod? vstani, ne zametaj nas na večno.
24 Hvorfor vil du skjule dit Åsyn, glemme vor Nød og Trængsel?
Zakaj bi skrival obličje svoje, pozabljal nadloge naše in stiske naše?
25 Thi vor Sjæl ligger bøjet i Støvet, vort Legeme klæber ved Jorden.
Ker v prah je ponižano življenje naše, tál se tišči trebuh naš.
26 Stå op og kom os til Hjælp, forløs os for din Miskundheds Skyld!
Vstani na pomoč nam, in reši nas zavoljo milosti svoje.

< Salme 44 >