< Psalmi 69 >

1 Zborovođi. Po napjevu “Ljiljani”. Davidov. Spasi me, Bože: vode mi dođoše do grla!
Reši me, oh Bog, kajti vode vstopajo v mojo dušo.
2 U duboko blato zapadoh i nemam kamo nogu staviti; u duboku tonem vodu, pokrivaju me valovi.
Tonem v globoko blato, kjer ni stojišča. Prišel sem v globoke vode, kjer me preplavljajo poplave.
3 Iznemogoh od vikanja, grlo mi je promuklo, oči mi klonuše Boga mog čekajuć'.
Naveličan sem svojega joka, moje grlo je suho, moje oči pešajo, ko čakam na svojega Boga.
4 Brojniji su od vlasi na glavi mojoj oni koji me mrze nizašto. Tvrđi su od kostiju mojih oni što mi se nepravedno protive: zar mogu vratiti što nisam oteo?
Tistih, ki me sovražijo brez razloga, je več kakor las moje glave. Tisti, ki me hočejo uničiti, so moji krivični sovražniki, mogočni so. Potem sem povrnil to, česar nisem vzel.
5 Bože, ti znadeš bezumnost moju, moji ti grijesi nisu sakriti.
Oh Bog, ti poznaš mojo nespametnost in moji grehi niso skriti pred teboj.
6 Nek' se ne postide zbog mene koji se u te uzdaju, Gospode, Jahve nad Vojskama! Neka se ne posrame zbog mene koji traže tebe, Bože Izraelov!
Naj tisti, ki čakajo nate, oh Gospod Bog nad bojevniki, ne bodo osramočeni zaradi mene. Naj tisti, ki te iščejo, ne bodo zbegani zaradi mene, oh Izraelov Bog.
7 Jer zbog tebe podnesoh pogrdu, i stid mi pokri lice.
Ker zaradi tebe prenašam grajo, je moj obraz pokrila sramota.
8 Tuđinac postadoh braći i stranac djeci majke svoje.
Postal sem tujec svojim bratom in neznanec otrokom svoje matere.
9 Jer me izjela revnost za Dom tvoj i poruge onih koji se rugaju tebi padoše na me.
Kajti gorečnost za tvojo hišo me je použila in graje teh, ki so te grajali, so padle name.
10 Dušu sam postom mučio, okrenulo mi se u ruglo.
Ko sem jokal in svojo dušo karal s postom, je bilo to za mojo grajo.
11 Uzeh kostrijet za haljinu, i postah im igračka.
Tudi vrečevino sem si naredil za svojo obleko in postal sem jim v pregovor.
12 Koji sjede na vratima protiv mene govore, vinopije mi rugalice poju.
Tisti, ki sedijo v velikih vratih, govorijo zoper mene in bil sem pesem pijancem.
13 No tebi se molim, Jahve, u vrijeme milosti, Bože; po velikoj dobroti svojoj ti me usliši po svojoj vjernoj pomoći!
Toda, kar se mene tiče, je moja molitev k tebi, oh Gospod, ob sprejemljivem času. Oh Bog, v množici svojih usmiljenj me usliši, v resnici tvoje rešitve duše.
14 Izvuci me iz blata da ne potonem, od onih koji me mrze izbavi me - iz voda dubokih.
Osvobodi me iz blata in ne pusti me utoniti. Naj bom osvobojen pred temi, ki me sovražijo in ven iz velikih vodá.
15 Nek' me ne pokriju valovi, nek' me ne proguta dubina, nek' bezdan ne zatvori usta nada mnom!
Naj me ne preplavi voda niti naj me ne požre globina in jama naj ne zapre svojih ust nad menoj.
16 Usliši me, Jahve, jer je dobrostiva milost tvoja, po velikom milosrđu pogledaj na me!
Usliši me, oh Gospod, kajti tvoja ljubeča skrbnost je dobra. Obrni se k meni glede na množino svojih nežnih usmiljenj.
17 Ne sakrivaj lica pred slugom svojim; jer sam u stisci, usliši me brzo!
Svojega obraza ne skrij pred svojim služabnikom, kajti v stiski sem. Naglo me usliši.
18 Približi se duši mojoj i spasi je; zbog dušmana mojih oslobodi me!
Približaj se moji duši in odkupi jo. Osvobodi me zaradi mojih sovražnikov.
19 Ti mi znadeš porugu, stid i sramotu, pred tvojim su očima svi koji me muče.
Spoznal si mojo grajo in mojo sramoto ter mojo nečast. Moji nasprotniki so vsi pred teboj.
20 Ruganje mi slomilo srce i klonuh; čekao sam da se tko sažali nada mnom, ali ga ne bi; i da me tko utješi, ali ga ne nađoh.
Graja je zlomila moje srce in poln sem potrtosti. Pričakoval sem kakega, da se usmili, toda ni bilo nobenega; in tolažnikov, toda nisem našel nobenega.
21 U jelo mi žuči umiješaše, u mojoj me žeđi octom napojiše.
Za jed so mi dali tudi žolč in v moji žeji so mi dali piti kis.
22 Nek' im stol bude zamka, a žrtvene gozbe stupica!
Njihova miza naj pred njimi postane zanka, in to, kar naj bi bilo za njihovo blaginjo, naj postane past.
23 Nek' im potamne oči da ne vide, nek' im bokovi zasvagda oslabe!
Naj njihove oči otemnijo, da ne vidijo in njihovim ledjem stôri, da se nenehno tresejo.
24 Izlij na njih ljutinu, žar tvoga gnjeva nek' ih zahvati!
Nanje izlij svoje ogorčenje in naj jih zgrabi tvoja srdita jeza.
25 Njihova kuća nek' opusti, u njihovu šatoru nek' nitko ne stanuje!
Naj bo njihovo prebivališče zapuščeno in naj nihče ne prebiva v njihovih šotorih.
26 Jer su progonili koga ti pokara, bol povećaše onomu koga ti rani.
Kajti preganjajo tistega, ki si ga ti udaril in govorijo v žalost tistih, ki si jih ranil.
27 Na njihovu krivnju krivnju još dodaj, ne opravdali se pred tobom!
Njihovi krivičnosti dodaj krivičnost, in naj ne pridejo v tvojo pravičnost.
28 Nek' budu izbrisani iz knjige živih, među pravednike neka se ne broje!
Naj bodo izbrisani iz knjige življenja in ne bodo zapisani s pravičnimi.
29 A ja sam jadnik i bolnik - nek' me štiti tvoja pomoć, o Bože!
Toda jaz sem ubog in žalosten. Naj me tvoja rešitev duše, oh Bog, postavi visoko gor.
30 Božje ću ime hvaliti popijevkom, hvalit ću ga zahvalnicom.
S pesmijo bom hvalil Božje ime in ga poveličeval z zahvaljevanjem.
31 Bit će to milije Jahvi no bik žrtveni, milije nego junac s papcima i rozima.
To bo tudi bolj ugajalo Gospodu kakor vol ali bikec, ki ima roge in kopita.
32 Gledajte, ubogi, i radujte se, nek' vam oživi srce, svima koji Boga tražite.
Ponižni bo to videl in bil vesel in vaše srce, ki išče Boga, bo živelo.
33 Jer siromahe Jahve čuje, on ne prezire sužanja svojih.
Kajti Gospod posluša uboge in ne prezira svojih jetnikov.
34 Neka ga hvale nebesa i zemlja, mora i sve što se u njima miče.
Naj ga hvalita nebo in zemlja, morja in vsaka stvar, ki se giblje v njih.
35 Jer Bog će spasiti Sion - on će sagradit' gradove Judine - tu će oni stanovat', imati baštinu.
Kajti Bog bo rešil Sion in pozidal Judova mesta, da bodo lahko tam prebivali in to imeli v posesti.
36 Baštinit će ga potomci slugu njegovih; prebivat će u njemu oni što ljube ime Božje.
Tudi seme njegovih služabnikov bo to podedovalo in tisti, ki ljubijo njegovo ime, bodo prebivali v njih.

< Psalmi 69 >