Suci 3

1 Ovo su narodi koje je Jahve pustio da ostanu kako bi njima iskušavao sinove Izraelove, sve one koji ne iskusiše ratova kanaanskih.

Torej to so narodi, ki jih je pustil Gospod, da z njimi preizkusi Izraela, torej tiste iz Izraela, ki niso poznali vseh kánaanskih vojn,

2 Bijaše to samo na korist pokoljenjima sinova Izraelovih da nauče vještinu ratovanja - barem oni koji nisu iskusili prijašnjih ratova:

samo da bi rodovi Izraelovih otrok lahko vedeli, da jih naučijo vojne, vsaj tiste, ki prej niso ničesar vedeli o tem,

3 ostade pet knezova filistejskih i svi Kanaanci, Sidonci i Hivijci koji su živjeli na gori Libanonu od gore Baal-Hermona do ulaza u Hamat.

namreč pet filistejskih knezov in vse Kánaance, Sidónce in Hivéjce, ki so prebivali na gori Libanon, od gore Báal Hermon, do vhoda v Hamát.

4 Oni su poslužili da se iskuša Izrael: da bi se vidjelo hoće li se držati zapovijedi što ih je Jahve preko Mojsija dao njihovim ocima.

Bili so, da z njimi preizkusi Izraela, da spozna, ali bodo prisluhnili Gospodovim zapovedim, ki jih je po Mojzesovi roki zapovedal njihovim očetom.

5 Tako su Izraelci prebivali usred Kanaanaca, Hetita, Amorejaca, Perižana, Hivijaca i Jebusejaca;

Izraelovi otroci so prebivali med Kánaanci, Hetejci, Amoréjci, Perizéjci, Hivéjci in Jebusejci

6 ženili se njihovim kćerima i davali svoje kćeri njihovim sinovima i služili njihovim bogovima.

in jemali so njihove hčere, da so postale njihove žene in svoje hčere so dajali njihovim sinovom in služili njihovim bogovom.

7 I činili su Izraelci ono što Jahvi nije bilo po volji. Zaboravili su Jahvu, svoga Boga, da bi služili baalima i aštartama.

Izraelovi otroci so počeli zlo v Gospodovih očeh in pozabili Gospoda, svojega Boga in služili Báalom in ašeram.

8 Tada Jahve planu gnjevom na Izraela i dade ih u ruke Kušanu Rišatajimu, kralju edomskom; i služiše Kušanu Rišatajimu osam godina.

Zato je bila Gospodova jeza vroča zoper Izrael in jih je prodal v roko Kušán Rišatájima, kralja Mezopotamije in Izraelovi otroci so osem let služili Kušán Rišatájimu.

9 Tad Izraelci zavapiše Jahvi i Jahve im podiže izbavitelja, Otniela, sina Kenaza, mlađega brata Kalebova, da ih oslobodi.

Ko so Izraelovi otroci vpili h Gospodu, je Gospod Izraelovim otrokom dvignil osvoboditelja, ki jih je osvobodil, Kenázovega sina Otniéla, Kalébovega mlajšega brata.

10 Duh Jahvin siđe na nj i on posta sucem Izraelu. I povede Izraela u boj. Jahve mu preda u ruke Kušana Rišatajima, kralja edomskog, i on pobijedi Kušana Rišatajima.

Gospodov Duh je prišel nadenj in sodil je Izraelu in odšel ven na vojsko in Gospod je izročil Kušán Rišatájima, kralja Mezopotamije, v njegovo roko in njegova roka je prevladala zoper Kušán Rišatájima.

11 Zemlja je otad bila u miru četrdeset godina. Poslije smrti Otniela, sina Kenazova,

Dežela je imela štirideset let počitek in Kenázov sin Otniél je umrl.

12 Izraelci su počeli opet činiti što je zlo u očima Jahvinim. Zato Jahve dade Eglonu, kralju moapskom, moć nad Izraelom, jer su činili što je zlo pred Jahvom.

Izraelovi otroci pa so ponovno počeli zlo v Gospodovih očeh in Gospod je zoper Izraela okrepil moábskega kralja Eglóna, ker so počeli zlo v Gospodovih očeh.

13 Eglon se ujedini sa sinovima Amonovim i Amalekovim, pođe na Izraela, potuče ga i osvoji Palmov grad.

K sebi je zbral otroke Amóna in Amáleka ter odšel in udaril Izrael in v last vzel mesto palmovih dreves.

14 Izraelci su služili moapskom kralju Eglonu osamnaest godina.

Tako so Izraelovi otroci osemnajst let služili moábskemu kralju Eglónu.

15 Tada Izraelci zavapiše Jahvi i Jahve im podiže izbavitelja - Ehuda, sina Gere iz Benjaminova plemena, čovjeka koji bijaše ljevak. I poslaše ga Izraelci da im odnese danak Eglonu, kralju moapskom.

Toda ko so Izraelovi otroci klicali h Gospodu, jim je Gospod dvignil osvoboditelja, Gerájevega sina Ehúda, Benjaminovca, moža, ki je bil levičen in po njem so Izraelovi otroci poslali darilo moábskemu kralju Eglónu.

16 A Ehud načini sebi bodež sa dvije oštrice, lakat dug, i pripasa ga pod haljine uz desno bedro.

Toda Ehúd si je naredil bodalo, ki je imelo dve ostrini, komolec dolgo in opasal si ga je pod oblačilo, na svoje desno stegno.

17 I odnese danak Eglonu, kralju moapskom. Eglon bijaše vrlo debeo.

In prinesel je darilo moábskemu kralju Eglónu. Eglón pa je bil zelo debel mož.

18 Predavši danak, Ehud ode s ljudima koji bijahu donijeli danak.

Ko je končal s ponujanjem darila, je ljudstvo, ki je nosilo darilo, odposlal proč.

19 Ali kada je došao do idola u blizini Gilgala, vrati se i reče: “Imam ti, kralju, reći jednu tajnu!” Kralj mu odvrati: “Tiho!” I svi koji su uza nj bili izađu.

Toda on sam se je ponovno obrnil od klesancev, ki so bili pri Gilgálu in rekel: »Zate imam skrivno naročilo, oh kralj.« Ta je rekel: »Molči.« In vsi, ki so stali pri njem, so odšli od njega.

20 Ehud uđe. Kralj je sjedio u hladovitoj gornjoj sobi; bio je sam. Ehud mu reče: “Imam, kralju, za tebe riječ od Boga!” On odmah usta s prijestolja.

Ehúd je prišel k njemu in ta je sedel v poletni dvorani, ki jo je imel samo zase. Ehúd je rekel: »Zate imam sporočilo od Boga.« In ta je vstal iz svojega sedeža.

21 Tad Ehud lijevom rukom trgnu bodež s desnog bedra i satjera mu ga u trbuh.

Ehúd je svojo levo roko iztegnil naprej, vzel bodalo s svojega desnega stegna in ga zabodel v njegov trebuh.

22 Za oštricom uđe sav držak i salo se sklopi za oštricom, jer Ehud nije mogao izvući oštricu iz trbuha. Nečist je izlazila odande.

Tudi ročaj je šel noter za rezilom in maščoba se je zaprla na rezilu, tako da bodala ni mogel izvleči iz njegovega trebuha in ven je prišla umazanija.

23 Ehud je otišao kroz trijem; za sobom je zatvorio vrata gornje sobe i zaključao ih.

Potem je Ehúd šel naprej skozi preddverje ter za seboj zaprl vrata dvorane in jih zaklenil.

24 Kada je on otišao, vrate se sluge da pogledaju. Kako vrata gornje sobe bijahu zaključana, rekoše: “Bit će da je otišao na stranu, u klijet do hladovite sobe.”

Ko je odšel ven, so prišli njegovi služabniki in glej, ko so videli, da so bila vrata dvorane zaklenjena, so rekli: »Zagotovo v svoji poletni sobi pokriva svoja stopala.«

25 Čekali su ga dugo, u nedoumici, jer on nije otvarao vrata gornje sobe. Naposljetku uzeše ključ i otvoriše: gospodar im ležao na tlu, mrtav.

Obotavljali so se, dokler jih ni postalo sram in glej, vrat dvorane ni odprl. Zato so vzeli ključ in jih odprli in glej, njihov gospod je mrtev ležal na zemlji.

26 Dok su oni čekali, Ehud je pobjegao, prošao već idole i sklonio se u Seiru.

Ehúd pa je pobegnil, medtem ko so se zadrževali in šel onkraj klesancev in pobegnil v Seíro.

27 Čim dođe u zemlju Izraelovu, zasvira u rog na Efrajimovoj gori; i siđoše Izraelci s njim s gore, a on im stajaše na čelu.

Pripetilo se je, ko je prišel, da je na gori Efrájim zatrobil na šofar in Izraelovi otroci so se z njim spustili z gore in on [sam] je bil pred njimi.

28 I reče im: “Pođite za mnom! Jahve vam je u ruke predao Moapce, vaše neprijatelje.” Oni krenuše za njim, zatvoriše Moapcima put preko gazova Jordana i ne dadoše nikome prijeko.

Rekel jim je: »Sledite za menoj, kajti Gospod je vaše sovražnike Moábce izročil v vašo roko.« Odšli so dol za njim in zavzeli jordanske prehode proti Moábu in nobenemu človeku niso pustili iti čez.

29 Pobili su u to vrijeme oko deset tisuća Moabaca, sve kršnih i hrabrih ljudi, i nijedan im nije umakao.

Ob tistem času so iz Moába usmrtili okoli deset tisoč mož, vse krepke in vse junaške može; in tam ni utekel niti [en] človek.

30 Toga su dana Moapci potpali pod ruku Izraelovu i zemlja bijaše mirna osamdeset godina.

Tako je bil tisti dan Moáb podjarmljen pod Izraelovo roko. In dežela je imela osemdeset let počitek.

31 Poslije njega bijaše Šamgar, sin Anatov. On je pobio šest stotina Filistejaca ostanom volujskim. Tako je i on spasio Izraela.

Za njim je bil Anátov sin Šamgár, ki je z volovsko palico z bodico izmed Filistejcev usmrtil šeststo mož. Tudi on je osvobodil Izraela.