< Job 17 >

1 Daha mi nestaje, gasnu moji dani i za mene već se skupljaju grobari.
Moj dih je pokvarjen, moji dnevi so izumrli, zame so pripravljeni grobovi.
2 Rugači su evo mene dohvatili, od uvreda oka sklopiti ne mogu.
Mar niso tukaj z menoj zasmehovalci? Mar moje oko ne vztraja v njihovem izzivanju?
3 Stoga me zaštiti i budi mi jamcem kad mi nitko u dlan neće da udari.
Sedaj se ulezi, postavi me v poroštvo s seboj. Kdo je ta, ki bo udaril roki z menoj?
4 Jer, srca si njina lišio razuma i dopustiti im nećeš da opstanu.
Kajti njihovo srce si skril pred razumevanjem, zato jih ne boš povišal.
5 K'o taj što imanje dijeli drugovima, a djeci njegovoj dotle oči gasnu,
Kdor svojim prijateljem govori prilizovanja, bodo pešale celo oči njegovih otrok.
6 narodima svim sam na ruglo postao, onaj kom u lice svatko pljunut' može.
Naredil me je tudi za tarčo posmeha med ljudstvom in poprej sem bil kakor bobnič.
7 Od tuge vid mi se muti u očima, poput sjene moji udovi postaju.
Tudi moje oko je zatemnjeno zaradi bridkosti in vsi moji udi so kakor senca.
8 Začudit će se zbog toga pravednici, na bezbožnika će planuti čestiti;
Pošteni možje bodo osupli ob tem in nedolžni se bo razvnel zoper hinavca.
9 neporočni će na svom ustrajat' putu, čovjek čistih ruku ojačat će još više.
Tudi pravični se bo držal svoje poti, kdor pa ima čiste roke, bo močnejši in močnejši.
10 Hajde, svi vi, nećete li opet počet', tÓa među vama ja mudra ne nalazim!
Toda kar se tiče vas vseh, ali se vrnete in torej greste, kajti med vami ne morem najti enega modrega moža.
11 Minuli su dani, propale zamisli, želje srca moga izjalovile se.
Moji dnevi so minili, moji nameni so zlomljeni, celó misli mojega srca.
12 'U noći najcrnjoj, dan se približava; blizu je već svjetlo što tminu izgoni.'
Noč spreminjajo v dan, svetloba je kratka zaradi teme.
13 A meni je nada otići u Šeol i prostrijeti sebi ležaj u mrklini. (Sheol h7585)
Če čakam, je moja hiša grob; svojo posteljo sem postlal v temi. (Sheol h7585)
14 Dovikujem grobu: 'Oče moj rođeni!' a crve pozdravljam: 'Mati moja, sestro!'
Trohnenju sem rekel: ›Ti si moj oče, ‹ ličinki: › Ti si moja mati in moja sestra.‹
15 Ali gdje za mene ima jošte nade? Sreću moju tko će ikada vidjeti?
Kje je sedaj moje upanje? Glede mojega upanja, kdo ga bo videl?
16 Hoće li u Šeol ona sa mnom sići da u prahu zajedno otpočinemo?” (Sheol h7585)
Šli bodo dol k zapahom jame, ko je naš skupni počitek v prahu.« (Sheol h7585)

< Job 17 >