Johan 3
1 Judah uk kaminawk thungah, Nicodemu, tiah ahmin kaom Farasi kami maeto oh:
Bil je pa človek med Farizeji, Nikodem mu je bilo ime, starešina Judovski.
2 anih loe qum ah Jesu khaeah caeh moe, anih khaeah, Rabbi, nang loe Sithaw khae hoi angzo patukkung ah na oh, tiah kang panoek o: Sithaw mah anih to om thuih ai nahaeloe, na sak ih dawnrai hmuennawk hae mi mah doeh sah thai mak ai, tiah a naa.
Ta pride k Jezusu po noči, in reče mu: Rabi! vémo, da si od Boga prišel učenik; kajti nikdor ne more delati téh znamenj, ktera ti delaš, če ne bo Bog ž njim.
3 Jesu mah anih ih lok to pathim pae, anih khaeah, Loktang to, loktang ah kang thuih, Mi kawbaktih doeh tapen let ai kami loe, Sithaw mah siangpahrang ah uk ih prae to hnu thai mak ai, tiah a naa.
Jezus odgovorí in mu reče: Resnično resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodí, ne more videti kraljestva Božjega.
4 Nikodemu mah anih khaeah, Kami loe mitong pacoengah kawbangmaw tapen let thai tih, anih loe amno zokthung ah vai hnetto akun ueloe, tapen let thai tih maw? tiah a naa.
Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Jeli more drugoč vniti v telo matere svoje in se roditi?
5 Jesu mah, Loktang to, loktang ah kang thuih, Tui hoi Muithla hoiah tapen ai kami loe, Sithaw prae thungah akun thai mak ai.
Jezus odgovorí: Resnično resnično ti pravim: Če se kdo ne rodí iz vode in Duha, ne more vniti v kraljestvo Božje.
6 Taksa ah tapen kami loe taksa ah oh; Muithla ah tapen kami loe muithla ah oh.
Kar se je rodilo iz telesa, telo je; in kar se je rodilo iz Duha, duh je.
7 Na tapen let han oh, tiah kang thuih pongah dawnrai hmah.
Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba vam se je na novo roditi.
8 Takhi loe a koeh baktiah song, takhi tuen to na thaih, toe naa bang hoiah maw angzoh moe, naa bangah maw caeh, tiah na thui thai ai: Muithla ah tapen kami loe to tiah oh, tiah a naa.
Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne véš, odkod prihaja in kam gre; tako je vsak, kdor se je rodil iz Duha.
9 Nikodemu mah anih khaeah, Hae hmuenawk loe kawbangmaw om thai tih? tiah pathim.
Nikodem odgovorí in mu reče: Kako more to biti?
10 Jesu mah anih khaeah, Israel kaminawk patukkung ah na oh to mah, hae hmuennawk hae na panoek ai maw? tiah a naa.
Jezus odgovorí in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne véš?
11 Loktang to, loktang ah kang thuih, Kaicae loe panoek ih hmuen to ka thuih o moe, ka hnuk o ih hmuen to ni ka taphong o; ka taphong o ih hmuen to na talawk o ai.
Resnično resnično ti pravim, da kar vémo, govorimo; in kar smo videli, pričamo: ali pričevanja našega ne sprejemate.
12 Long hmuen kawngnawk ka thuih naah mataeng doeh, na tang o ai nahaeloe, van hmuen kawngnawk ka thuih nahaeloe, kawbangmaw na tang o thai tih?
Če vam pozemeljske reči pravim, in ne verujete: kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške?
13 Van hoi angzo tathuk, van ah kaom kami Capa ai ah loe, mi doeh van ah daw vai ai.
In nikdor ni stopil na nebo, razen kdor je z neba sešel, sin človečji, ki je na nebu.
14 Mosi mah praezaek ah takhing ih pahui baktih toengah, kami Capa to takhing o tih.
In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako se mora tudi sin človečji povišati:
15 Mi kawbaktith doeh Anih tang kami loe anghmaa mak ai, dungzan hinghaih to hnu tih. (aiōnios g166)
Da kdorkoli veruje va-nj, ne pogine, nego da ima večno življenje. (aiōnios g166)
16 Sithaw mah long palung phi pongah, maeto khue tawnh ih a Capa to a paek, mi kawbaktih doeh Anih tang kami loe anghmaa mak ai, dungzan hinghaih to hnu tih. (aiōnios g166)
Kajti tako je Bog ljubil svet, da je sina svojega edinorojenega dal, da kdorkoli veruje va-nj, ne pogine, nego da ima večno življenje. (aiōnios g166)
17 Long lokcaek hanah Sithaw mah a Capa to long ah patoeh ai; Anih rang hoiah long pahlong han ih ni patoeh.
Bog namreč ni poslal sina svojega na svet, da bi svet sodil, nego da se svet zveliča po njem.
18 Anih tang kami loe lokcaek mak ai, toe tang ai kami loe maeto khue tawnh ih Sithaw Capa ahmin to tang ai pongah, lokcaek ah oh boeh.
Kdor veruje va-nj, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, sojen je uže, ker ne veruje v ime edinorojenega sina Božjega.
19 Hae loe lokcaekhaih ah oh, aanghaih loe long ah angzoh, toe a sak o ih hmuennawk to hoih ai pongah, kaminawk mah aanghaih pongah vinghaih to koeh o kue.
Sodba je pa to, da je luč prišla na svet; ali ljudjé so bolj ljubili temo, nego luč: kajti njih dela so bila hudobna.
20 Kahoih ai hmuen sah kami loe aanghaih to hnukma, a toksakhaih amtueng moeng tih, tiah a poek pongah, aanghaih thungah angzoh han koeh ai.
Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč, in ne hodi k luči, da se ne posvaré dela njegova;
21 Toe loktang hoi kahing kami loe, Sithaw rang hoiah a sak o ih hmuennawk to amtueng thai hanah, aanghaih thungah angzoh, tiah a naa.
Kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se dela njegova razodenejo, ker so v Bogu storjena.
22 To pacoengah Jesu hoi a hnukbang kaminawk loe Judea prae ah caeh o; anih loe nihcae hoi nawnto to ahmuen ah oh moe, tuinuemhaih to paek.
Po tem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko zemljo. In tu je prebival ž njimi in krščeval.
23 Johan mah doeh Salim taengah kaom Aenon avang ah tuinuemhaih to paek: to ahmuen ah loe tui pop pongah, kaminawk angzoh o moe, tuinuemhaih to sak o.
Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam veliko vode; in dohajali so, in krščeval jih je.
24 To nathuem ah Johan loe thongim krah ai vop.
Kajti Janez še ni bil vržen v ječo.
25 Ciimcaihaih kawng pongah Judahnawk hoi Johan hnukbang kaminawk lok angaek o.
Vstane pa vprašanje med učenci Janezovimi in Judi ob očiščevanji.
26 Nihcae loe Johan khaeah caeh o moe, anih khaeah, Rabbi, khenah, Jordan vapui yaeh ah nang hoi nawnto kaom kami, na taphong ih kami mah tuinuemhaih to paek, kaminawk loe anih khaeah caeh o boih boeh, tiah a naa o.
Ter pridejo k Janezu in mu rekó: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, za kogar si ti pričal, glej, krščuje, in vsi gredó k njemu.
27 Johan mah, Van hoiah anih han paek ai ah loe, kami mah tidoeh hnu thai mak ai.
Janez odgovorí in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ne bo dano z neba.
28 Kai loe Kri na ai ni, toe kai loe Anih hmaa ah patoeh ih kami ni, tiah hnukung ah nangcae na oh o.
Vi sami mi pričate, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, nego poslan sem pred njim.
29 Zu lak naah nongpa mah ni nongpata to lak: toe zu kala thendoeng ih ampui loe anih taengah angdoet moe, anih ih lok to thaih, zu lakung ih lok to thaih pongah, paroeai anghoe: to pongah kang hoehaih loe hae tiah akoep boeh.
Kdor ima nevesto, ženin je; prijatelj pa ženinov, kteri stoji in ga posluša, z radostjo se raduje glasu ženinovemu. Ta torej radost moja se je izpolnila.
30 Anih loe pung tahang aep tih, toe kai loe amsah tathuk tih.
On mora rasti, a jaz manjšati se.
31 Van hoiah angzo kami loe hmuen boih ranui ah oh: long hoiah angcoeng kami loe long hmuen ah oh moe, long hmuen kawng to a thuih: van hoiah angzo kami loe hmuen boih ranui ah oh.
Kdor od zgoraj prihaja, ta je nad vsemi. Kdor je z zemlje, ta je od zemlje, in govorí od zemlje; kdor je prišel z neba, ta je nad vsemi,
32 Anih mah loe hnuk moe, thaih ih hmuen to ni a thuih; mi mah doeh a thuih ih lok to talawk pae o ai.
In kar je videl in slišal, to priča: ali pričevanja njegovega nikdor ne sprejema.
33 A thuih ih lok talawk kami mah loe, Sithaw loe loktang ni, tiah catui to a daengh.
Kdor sprejme njegovo pričevanje, potrdil je, da je Bog resničen.
34 Sithaw mah patoeh ih kami loe Sithaw lok to thuih: Sithaw mah anih khaeah tahhaih om ai ah Muithla to paek.
Kajti kogar je poslal Bog, besede Božje govorí: Bog namreč ne daje Duha na mero.
35 Ampa mah Capa to palung pongah hmuennawk anih ban ah paek boih.
Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko.
