Toksahkungnawk 28
1 Nihcae loih o boih pacoengah ni, to ahmuen loe Melta, tiah kawk ih tui mah takui ih prae, tiah panoek o vop.
In ko so bili rešeni, so potem izvedeli, da se otok imenuje Malta.
2 To prae ah kaom kaminawk mah kaicae to kahoihah ang khetzawn o: kho angzoh moe, angqai parai pongah, kaicae han hmai ang cenh pae o, kaicae boih kahoihah ang khetzawn o.
In barbarsko ljudstvo nam je pokazalo ne malo prijaznosti, kajti prižgali so ogenj in nas zaradi navzočega dežja in zaradi mraza, vse sprejeli.
3 Pawl loe hmaitik hanah thing kangqonawk to akhuih, to naah hmai bet pongah kasoe kaom pahui to tacawt moe, Pawl ih ban ah angbang pae lawngkawng.
In ko je Pavel nabral sveženj vej in jih položil na ogenj, je zaradi vročine ven prišel gad in se oprijel njegove roke.
4 To prae ah kaom kaminawk mah anih ban ah angbang lawngkawng pahui to hnuk o naah, Hae kami loe kami hum kami ni, tito palunghaengh han om ai, anih loe tuipui thung hoiah loih boeh e, a hing han taham om ai boeh, tiah maeto hoi maeto a thuih o.
In ko so barbari videli strupeno žival viseti na njegovi roki, so med seboj govorili: »Brez dvoma je ta človek morilec, čeprav je ušel morju, ki mu maščevanje vendar ne pusti živeti.«
5 Toe Pawl loe ahmaa caa ai, pahui to hmai thungah takhoek.
On pa je žival otresel v ogenj in ni čutil nobene škode.
6 Kaminawk mah loe akra ai ah anih ih ngan to bawk pae ueloe, amtimh pacoengah dueh roep tih, tiah poek o: atue paroeai thung Pawl to a khet o, toe kawbangah doeh om pae ai, to naah nihcae poek amkhraih o moe, Pawl loe sithaw mue, tiah a poek o.
Vendar so gledali, ko naj bi imel oteklino ali nenadoma padel mrtev. Toda potem, ko so dolgo časa gledali in so videli, da se mu ni zgodilo nič hudega, so spremenili svoja mišljenja in rekli, da je bil bog.
7 To ahmuen hoi angthla ai ah Publiu, tiah ahmin kaom kalen koek prae ukkung ih im to oh, anih mah kaicae ang lak, angmah im ah ni thumto ang cam o sak khue khawt ai, kahoihah ang khetzawn.
V istih četrtih so bile posesti vodilnega moža otoka, katerega ime je bilo Publij, ki nas je sprejel in nas tri dni prijazno prenočeval.
8 Publiu ih ampa loe ngannat moe, angsong sut: ngannat khue ai ah zokcik kana doeh a tawnh; Pawl loe anih khaeah caeh moe, lawkthuih pae, anih nuiah ban koeng pae moe, ngan a tuisak.
Pripetilo pa se je, da je Publijev oče ležal bolan zaradi vročice in zaradi krvave griže; h kateremu je vstopil Pavel in molil ter položil svoji roki nanj in ga ozdravil.
9 To tiah hmuen to sak pae naah, to prae ah kaom nathaih tawn kalah kaminawk doeh angzoh o moe, ngantuihaih to hnuk o.
Torej ko se je to zgodilo, so prišli tudi drugi, ki so na otoku imeli bolezni in so bili ozdravljeni,
10 Nihcae mah kaicae paroeai ang pakoeh o; nihcae caehtaak han kam sak o naah loe, kang toeng hmuenmaenawk to palongpui thungah ang puen pae o.
ki so nas prav tako počastili z mnogimi častmi. In ko smo odšli, so nas obložili s takšnimi stvarmi, kot je bilo potrebno.
11 Khrah thumto ka oh o pacoengah, Kastor hoi Pollux ih krang kaom, siktue ah to prae thungah kaom, Alexandria ih palongpui hoiah ka caeh o.
In po treh mesecih smo se vkrcali na ladjo iz Aleksandrije, ki je prezimila na otoku, katere znamenje sta bila Kastor in Poluks.
12 Syracuse vangpui ah ka caeh o moe, toah ni thumto ka cam o.
In ko smo se izkrcali v Sirakuzi, smo se tam mudili tri dni.
13 To vangpui hoiah ka caeh o let moe, Rhegium vangpui to ka phak o: nito ka cam o pacoengah, aloih bang ih takhi to songh, omvaih niah Puteoli vangpui to ka phak o:
In od tam smo šli po ovinkih ter prišli v Région. In po enem dnevu je zapihal južni veter in naslednji dan smo prišli v Putéole,
14 to vangpui ah nawkamyanawk to ka hnuk o, nihcae mah ni tarukto thung cam hanah ang pacae o, to ahmuen hoiah Rom vangpui ah ka caeh o.
kjer smo našli brate in želeli so, da ostanemo z njimi sedem dni; in tako smo odšli proti Rimu.
15 Toah kaom nawkamyanawk mah kaicae angzoh ti, tiah a thaih o naah, kaicae dawt hanah, caaknaek zawhhaih Appi Forum hoi Im Thum kaom ahmuen karoek to ang zoh o: to kaminawk to Pawl mah hnuk naah, Sithaw khaeah kawnhaih lawk a thuih moe, thacakhaih to tawnh.
In ko so bratje slišali o nas, so prišli od tam, da nas srečajo, prav do Apijevega trga in Treh Tavern. Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in se opogumil.
16 Rom vangpui ka phak o naah loe, cumvaito ukkung misatuh angraeng loe thongkrah kaminawk to kalen koek thongkrah toep kami khaeah a aap: misatuh kami maeto mah Pawl to toep moe, a koeh baktiah oh thaihaih to paek.
In ko smo prišli v Rim, je stotnik jetnike izročil poveljniku straže, toda Pavlu je bilo dovoljeno, da prebiva sam zase z vojakom, ki ga je varoval.
17 Ni thumto oh pacoengah Pawl mah Judah kami zaehoikung kacoehtanawk to kawk; nihcae loe angzoh o boih, Pawl mah nihcae khaeah, nawkamyanawk, kaminawk koeh ai ih hmuen tidoeh ka sah ai, aicae ampanawk ih atawk mah koeh ai ih hmuen doeh ka sah ai, toe Jerusalem vangpui ah kai ang naeh o moe, Rom kaminawk banah ang paek o.
In pripetilo se je, da je po treh dneh Pavel sklical skupaj judovske voditelje in ko so prišli skupaj, jim je rekel: »Možje in bratje, čeprav nisem ničesar zagrešil proti ljudem ali običajem naših očetov, sem bil vendarle jetnik, iz Jeruzalema izročen v roke Rimljanom.
18 Nihcae mah lok ang caek o naah, duek han khoek to zaehaih tidoeh ka sah ai pongah, ang prawt han koeh o.
Ki so me po zaslišanju hoteli izpustiti, ker na meni ni bilo razloga za smrt.
19 Toe Judahnawk mah koeh o ai, to pongah Caesar khae caeh hanah ka hnik; toe kaimah ih kaminawk to zae net han ih na ai ni.
Toda ko so Judje temu ugovarjali, sem se bil primoran sklicevati na cesarja, ne da bi moral obtoževati svoj narod.
20 Hae pongah ni nangcae hoi anghnuk moe, lokthuih hanah kang kawk o: Israel kaminawk oephaih pongah ni kai hae sumqui hoiah ang pathlet o, tiah a naa.
Zaradi tega razloga sem vas torej dal poklicati, da vas vidim in spregovorim z vami, zato ker sem s to verigo zvezan zaradi Izraelovega upanja.«
21 Nihcae mah anih khaeah, Nang kawng pongah Judea prae hoiah pat ih ca to ka hnu o ai, to prae hoiah angzo nawkamyanawk mah doeh nang to kasae thui o vai ai vop.
In rekli so mu: »Glede tebe nismo prejeli niti pisem iz Judeje niti nobeden izmed bratov, ki je prišel, [te] ni naznanil ali škodljivo govoril o tebi.
22 Toe na poekhaih kawbangah maw oh, tiah thaih han ka koeh o: ahmuen kruekah kaom kaminawk mah loe hae kricaabu hae kasae ah thuih o, tiah a naa o.
Toda od tebe želimo slišati, kaj misliš; kajti glede te ločine vemo, da ji povsod ugovarjajo.«
23 Pawl hoi angqumhaih ni to khaeh o, Pawl ohhaih im ah paroeai kaminawk angzoh o; akhawnbang hoi aduembang khoek to nihcae khaeah Sithaw ukhaih prae kawng to thuih pae pacoengah, Mosi ih kaalok hoi tahmaanawk mah Cabu thungah tarik ih Jesu kawng to panoek o thai hanah a thuih pae.
In ko so mu določili dan, so mnogi prišli k njemu v njegovo stanovanje; katerim je od jutra do večera pojasnjeval in dokazoval Božje kraljestvo, jih prepričeval glede Jezusa, tako iz Mojzesove postave kakor iz prerokov.
24 Anih mah thuih ih lok to thoemto kaminawk mah tang o, toe thoemto kaminawk mah loe tang o ai.
In nekateri so verjeli besedam, ki so bile govorjene, nekateri pa niso verjeli.
25 Angmacae hoi angmacae palung adue o ai pongah, Pawl mah hae tiah lok maeto thuih pae pacoengah tacawt o ving; Kacai Muithla mah Isaiah patohhaih hoiah aicae ampanawk khaeah thuih ih lok mah loe,
In ko se med seboj niso strinjali, so odšli, po tem, ko je Pavel spregovoril eno besedo: »Dobro je Sveti Duh govoril našim očetom po preroku Izaiju,
26 hae kaminawk khaeah caeh ah loe, Nangcae mah na thaih o tih, toe na thaih o kop mak ai; na hnuk o tih, toe na panoek o thai mak ai:
rekoč: ›Pojdi k tem ljudem in reci: ›S poslušanjem boste slišali, pa ne boste razumeli; in z gledanjem boste videli, pa ne zaznali;
27 hae kaminawk ih palung loe amro boih boeh; nihcae loe thaih kophaih naa tawn o ai, nihcae loe mik pasim o; to tih ai nahaeloe nihcae mah a mik hoiah hnu o ueloe, a naa hoiah thaih o tih, palung hoiah thaihkophaih tawn o ueloe, nihcae amlaem o let naah, nihcae to ngan ka tuisak moeng tih, tiah thuih, tiah a naa.
kajti srce teh ljudi je otopelo in njihova ušesa so naglušna in svoje oči so zaprli, da ne bi videli s svojimi očmi in [da ne bi] slišali s svojimi ušesi in [da ne bi] razumeli s svojim srcem in [da ne bi] bili spreobrnjeni in [bi] jih jaz ozdravil.‹‹
28 To pongah Gentelnawk khaeah Sithaw pahlonghaih to patoeh boeh, To lok to nihcae mah thaih o tih, tiah na panoek o han oh, tiah a naa.
Bodi vam torej znano, da je Božja rešitev duš poslana k poganom in da jo bodo poslušali.«
29 Hae lok a thuih pae pacoengah, Judahnawk loe amlaem o moe, angmacae hoi angmacae paroeai lok angaek o.
In ko je rekel te besede, so Judje odšli in med seboj imeli veliko razpravljanja.
30 Pawl loe saning hnetto thung a tlai ih im ah oh, anih khaeah angzo kaminawk boih to kahoihah a khetzawn,
In Pavel je celi dve leti prebival v lastni najeti hiši in sprejemal vse, ki so prihajali k njemu
31 pakaakung om ai ah, oephaih hoiah Sithaw mah siangpahrang ah ukhaih prae kawng to a thuih moe, Angraeng Jesu Kri kawng to patuk.
ter z vso samozavestjo oznanjal Božje kraljestvo in učil te stvari, ki se tičejo Gospoda Jezusa Kristusa in noben človek mu ni branil.
