2 Korin 7

1 Palung ih ampuinawk, hae lokkamhaih a tawnh o pongah, taksa hoi poek ciim ai hmuennawk boih to ciimcai o sak si loe, Sithaw zithaih hoiah ciimcaihaih bangah akoep o si.

Imajoč torej te obljube, ljubljeni, očistimo se vsakega madeža mesa in duha dogotavljaje svetost v strahu Božjem.

2 Kaicae han poekhaih palung to paong oh; kaicae loe mi kawbaktih kami nuiah doeh sethaih ka sah o ai, mi kawbaktih doeh kam ro o sak ai, mi kawbaktih doeh ka ling o ai.

Primite nas. Nikomur nismo krivice storili, nikogar nismo popačili, nikogar nismo ukanili.

3 Nangcae lokcaek hanah hae lok hae ka thui ai: nangcae hoi nawnto hing moe, nawnto duek han khoek to kang palung o, tiah kang thuih o boeh.

Ne govorim na obsodbo, kajti poprej sem rekel, da ste tako v srcih naših, da bi mi radi z vami vkup umrli in vkup živeli.

4 Nangcae nuiah paroeai amoekhaih ka tawnh, nangcae nuiah paroeai amoekhaih ka tawnh pongah, monghaih hoiah ka koi, congca raihaih ka tongh o naah doeh, paroeai anghoehaih ka tawnh.

Velika je moja zaupnost v govoru k vam, velika moja hvala za voljo vas; napolnjen sem tolažbe, preobilno imam radosti poleg vse stiske naše.

5 Macedonia prae ah kang zoh o naah, kaicae takpum anghakhaih om ai, ahmuen kruekah raihaih ka tong o; tasa bangah misa angtukhaih oh moe, palung thungah zithaih to oh.

Kajti kedar smo prišli v Macedonijo, nobenega počitka ni imelo meso naše, nego v vsem smo bili stiskani: zvunaj boji, znotraj strahi.

6 Toe Titu angzohhaih rang hoiah, palungboeng kaminawk monghaih paekkung Sithaw mah monghaih to ang paek.

Ali Bog, kteri tolaži ponižne, potolažil nas je s prihodom Titovim.

7 Titu angzoh pongah oephaih ka tawn o khue ai ah, anih na bomh o haih, kai hnuk han na koeh o haih, kai palung nang set o haih hoi kai nang mawn o haih loknawk to anih mah ang thuih pongah, anghoehaih ka tawnh aep.

Toda ne samo s prihodom, nego tudi s tolažbo, s ktero se je on potolažil za vas, pripovedujoč nam vaše želenje, vaš jok, vašo vnetost za mene, tako da sem se bolje obveselil.

8 Ka capat mah nangcae palungsaesak doeh om tih, hmaloe ah loe dawnpakhuemhaih ka tawnh; toe vaihi loe dawnpakhuemhaih ka tawn ai boeh: nawnetta thung capat mah nangcae palung ang set o sak, tiah ka panoek.

Ker če tudi sem vas razžalostil z listom, ni mi žal, če tudi mi je žal bilo, kajti vidim, da vas je oni list, če tudi za čas, razžalostil.

9 Palung kang set o sak pongah, anghoehaih ka tawnh tih haih ih na ai ni, toe dawnpakhuemhaih tawnh thai hanah palung na set o pongah ni kang hoe: ka sak o ih hmuen mah nangcae ih atho to zoksak han ai ah, Sithaw koehhaih baktiah ni palung kang set o sak.

Sedaj se radujem ne da ste se razžalostili, nego da ste se razžalostili na pokoro; kajti razžalostili ste se po Bogu, da bi v ničemer kvara ne imeli od nas.

10 Sithaw bangah palungsethaih mah loe dawnpakhuem rumram ih na ai ah, amkhrai thai ai pahlonghaih omsak, tangtang dawnpakhuemhaih to tacawtsak; toe long bang ih palungsethaih mah loe duekhaih to oh sak.

Ker žalost po Bogu napravlja pokoro na zveličanje, za ktero se ni kesati, a žalost sveta napravlja smrt.

11 Sithaw bang ih palungsethaih mah loe, kawbaktih nangcae zaehaih maw ohsak, ue, kawbaktih palungphuihaih maw ciimsak, ue, kawbaktih zithaih, ue, kawbaktih sak koehhaih, ue, kawbaktih tha pathokhaih, ue, kawbaktih lokcaekhaih maw ohsak, tito khen oh! Nangcae loe hae hmuennawk boih ah zaehaih na tawn o ai, tito amtueng boeh.

Kajti lej, to samo, da ste se po Bogu razžalostili, kakošno vam je napravilo marljivost, pa zagovarjanje, pa nevoljo, pa strah, pa želenje, pa vnetost, pa maščevanje! V vsem ste se pokazali, da ste čisti v delu.

12 To pongah, nangcae khaeah ca ka tarik naah, sakpazaehaih tawn kami hoi zaehaih sah kami to khet moe, tarik ih na ai ni, Sithaw hmaa ah nangcae kang khetzawnhaih amtueng thai han ih ni ka tarik.

Za kaj če tudi sem vam pisal, pisal sem ne za voljo tistega, kteri je krivico storil, tudi ne za voljo tistega, kteremu se je krivica storila, nego da se pokaže marljivost naša za vas med vami pričo Boga.

13 To pongah nangcae monghaih rang hoiah kaicae doeh monghaih ka tawnh o toeng: ue, anih mawnhaih tawnh han ai ah tha na paek o pongah, Titu anghoehaih mah kaicae anghoehaih oh sak aep.

Za to smo potolaženi s tolažbo vašo; še obilneje pa smo se obradovali nad radostjo Titovo, ker ste spokojili duh njegov vsi vi.

14 Anih khaeah nangcae amoekhaih lok ka thuih cadoeh, ka zat ai; hmuennawk boih ah loktang lok kang thuih o pongah, Titu khaeah ka thuih ih nangcae amoek haih lok doeh tangtang ni, tiah amtueng.

Kajti če sem se v čem njemu pohvalil z vami, nisem se osramotil; nego kakor smo vam vse v resnici govorili, tako je tudi pohvala naša k Titu resnična postala.

15 Anih to na talawk o moe, tasoehhaih hoi zithaih hoiah anih ih lok to na tahngaih pae o, tiah Titu mah panoek naah, nangcae nuiah a tawnh ih anih amlunghaih to sang aep aep.

In srce njegovo vam je bolje vdano, kedar se spominja poslušnosti vseh vas, kako ste ga s strahom in trepetom sprejeli.

16 Hmuennawk boih ah nangcae nuiah oephaih ka tawnh pongah, anghoehaih hoiah ka oh boeh.

Radujem se torej, da se v vsem smem oslanjati na vas.