< Luge 4 >

1 Yesu da Gode Ea A: silibu Hadigidafa amoga nabaiba: le, E da Yodane hano bega: fisi. Gode Ea A: silibu da Yesu wadela: i hafoga: i soge amoga oule asi.
さて、聖霊に満ちたイエスは、ヨルダンから帰られた。そして御霊に導かれて荒野におり、
2 Amo sogega E da eso 40 agoane esaloba, Sa: ida: ne da Ema dafama: ne ado ba: su. Amo esoga, E da ha: i hame maiba: le, ha: i bagade nabi.
四十日間、悪魔の試みに会われた。その間何も食べず、その時が終わると、空腹を覚えられた。
3 Amalalu, Sa: ida: ne da Ema amane sia: i, “Di da Gode Ea Manodafa Di da sia: sa. Amaiba: le, amo igi afadenene, agi bu hamoma: ne sia: ma.”
そこで、悪魔はイエスに言った。「あなたが神の子なら、この石に、パンになれと言いつけなさい。」
4 Be Yesu da bu adole i, “Gode Ea Sia: da amane dedei diala, ‘Dunu ilia esalusu da osobo bagade ha: i manu fawane hame!’”
イエスは答えられた。「『人はパンだけで生きるのではない。』と書いてある。」
5 Amalalu, Sa: ida: ne da Yesu goumi gadodili oule asili, osobo bagade fi amola liligi ida: iwane huluane, sisigidigi defele Ema olelei.
また、悪魔はイエスを連れて行き、またたくまに世界の国々を全部見せて、
6 Sa: ida: ne da Ema amane sia: i, “Gode da amo liligi huluane ouligima: ne nama i dagoi. Nowa dunuma na imunusa: dawa: sea, na da ema imunu.
こう言った。「この、国々のいっさいの権力と栄光とをあなたに差し上げましょう。それは私に任されているので、私がこれと思う人に差し上げるのです。
7 Di da nama nodone sia: ne gadosea, amo liligi huluane na da Dima imunu.”
ですから、もしあなたが私を拝むなら、すべてをあなたのものとしましょう。」
8 Be Yesu da bu adole i, “Gode Sia: da amane dedei diala, “Dia Hina Godema fawane nodone sia: ne gadoma. Amola Ea hawa: fawane hamoma!”
イエスは答えて言われた。「『あなたの神である主を拝み、主にだけ仕えなさい。』と書いてある。」
9 Amalalu, Sa: ida: ne da Yesu Yelusaleme moilai bai bagadega oule asili, Debolo Diasu dabuagadodafa amoga oule heda: le, Ema amane sia: i, “Di da Gode Ea Manodafa esalea, defea, osoboga soagala: guduma.
また、悪魔はイエスをエルサレムに連れて行き、神殿の頂に立たせて、こう言った。「あなたが神の子なら、ここから飛び降りなさい。
10 Gode Sia: da amane dedei diala, ‘Di ouligima: ne, Gode da a: igele dunu asunasimu.’
『神は、御使いたちに命じてあなたを守らせる。』とも、
11 Sia: eno dedei diala, ‘Dia emo igiga fasa: besa: le, Ea a: igele dunu ilia loboga Di da: mu.”
『あなたの足が石に打ち当たることのないように、彼らの手で、あなたをささえさせる。』とも書いてあるからです。」
12 Be Yesu da bu adole i, “Gode Sia: da amane dedei diala, ‘Dilia Hina Godema udigili ado ba: su hou mae hamoma!’”
するとイエスは答えて言われた。「『あなたの神である主を試みてはならない。』と言われている。」
13 Amalalu, amo dafama: ne ado ba: su hou huluane dagoloba, Sa: ida: ne da amo hou eso enoga bu hamomusa: dawa: beba: le, asi.
誘惑の手を尽くしたあとで、悪魔はしばらくの間イエスから離れた。
14 Amalalu, Yesu da Ga: lili sogega bu misi. Gode Ea A: silibu Hadigidafa da Ea dogo ganodini nabaiwane ba: i. Dunu huluane amo soge ganodini da Ea gasa bagade hou sia: ne iasu nabi dagoi.
イエスは御霊の力を帯びてガリラヤに帰られた。すると、その評判が回り一帯に、くまなく広まった。
15 E da ilia sinagoge diasu ganodini olelelalu, amola dunu huluane da Ema nodosu.
イエスは、彼らの会堂で教え、みなの人にあがめられた。
16 Amalalu, Yesu da Ea moilaidafa (Na: salede) amoga buhagili, Sa: bade esoga Ea eso huluane hamonanu defele, sinagoge diasuga asi. E da Gode Ea sia: idimusa: , wa: legadoi.
それから、イエスはご自分の育ったナザレに行き、いつものとおり安息日に会堂にはいり、朗読しようとして立たれた。
17 Ilia da Aisaia ea meloa dedei bioi Ema i. E da meloa bioi fadegale, amo sia: dedei ba: lalu, idi,
すると、預言者イザヤの書が手渡されたので、その書を開いて、こう書いてある所を見つけられた。
18 “Hina Gode Ea A: silibu Hadigidafa Ea gasa da Nama doaga: i. Bai E da sia: ida: iwane hame gagui dunuma olelema: ne, Nama ilegei dagoi. Se iasu diasu ganodini sali dunu ilima se iasu diasu logo doasima: ne, si dofoi dunu bu ba: ma: ne, da: i dioi dunu bu hahawane ba: ma: ne amola
「わたしの上に主の御霊がおられる。 主が、貧しい人々に福音を伝えるようにと、 わたしに油を注がれたのだから。 主はわたしを遣わされた。 捕われ人には赦免を、 盲人には目の開かれることを告げるために。 しいたげられている人々を自由にし、
19 Hina Gode Ea dunu gaga: mu ode da doaga: i dagoi, amo sia: olelema: ne, Gode Ea A: silibu Hadigidafa da Na ilegei.”
主の恵みの年を告げ知らせるために。」
20 Yesu da idilalu, meloa bu bione, amo fidisu dunuma bu iawane, fi dagoi. Dunu huluane sinagoge ganodini, si abo mae fili, Yesuma sosodolalu.
イエスは書を巻き、係りの者に渡してすわられた。会堂にいるみなの目がイエスに注がれた。
21 Amalalu, Yesu E amane sia: i, “Wali eso, Gode Sia: Dedei dilia waha nabi, amo sia: da waha dafawane doaga: i dagoi.”
イエスは人々にこう言って話し始められた。「きょう、聖書のこのみことばが、あなたがたが聞いたとおり実現しました。」
22 Amo sia: ida: iwane nabaloba, dunu huluane da hahawane nabi. Ilia da Ea sia: Ea lafidili misi nababeba: le, bagadewane fofogadigi. Be ilia amane sia: i, “Waiye! Amo dunu da Yousefe ea manola: ?”
みなイエスをほめ、その口から出て来る恵みのことばに驚いた。そしてまた、「この人は、ヨセフの子ではないか。」と彼らは言った。
23 Amalalu, Yesu da ilima amane sia: i, “Dafawane! Dilia da Nama siba sia: olelemu agoane, ‘Manoma legesu dunu! Disu oloi hidadea disu uhima. Dia gasa bagade hou Gabena: iame sogega hamoi, amo hou defelewane ninia ba: ma: ne, dia moilaidafa amo ganodini bu hamoma.’”
イエスは言われた。「きっとあなたがたは、『医者よ。自分を直せ。』というたとえを引いて、カペナウムで行なわれたと聞いていることを、あなたの郷里のここでもしてくれ、と言うでしょう。」
24 E bu adole i, “Na dilima dafawane sia: sa! Balofede dunu da ea moilaidafa amo ganodini olelesea, ea fi dunu da hamedafa naba.
また、こう言われた。「まことに、あなたがたに告げます。預言者はだれでも、自分の郷里では歓迎されません。
25 Nabima! Na da dafawane sia: sa. Isala: ili soge ganodini, Elaidia esaloba, didalo bagohame amola esalu. Amo esoga Gode da gibu logo ga: beba: le, esoi bagade ba: i. Ode udiana amola oubi eno gafeyale, gibu da hame dasuba: le, dunu huluane da ha: i bagade nabi.
わたしが言うのは真実のことです。エリヤの時代に、三年六か月の間天が閉じて、全国に大ききんが起こったとき、イスラエルにもやもめは多くいたが、
26 Be amo didalo ili fidima: ne, Gode da Elaidia hame asunasi. Be didalo afadafa fawane e da Salefa: de moilai, Saidone soge ganodini esalu, amo fidima: ne, Gode da Elaidia asunasi.
エリヤはだれのところにも遣わされず、シドンのサレプタにいたやもめ女にだけ遣わされたのです。
27 Amola Elaisia esaloba, amo esoga Isala: ili soge ganodini lebolosi oloi dunu bagohame esalu. Be Gode da huluane mae uhini hame foloai. Afae fawane uhi dagoi, amo da Silia dunu ea dio amo Na: ima: ne.”
また、預言者エリシャのときに、イスラエルには、らい病人がたくさんいたが、そのうちのだれもきよめられないで、シリヤ人ナアマンだけがきよめられました。」
28 Dunu huluane sinagoge diasu ganodini esalu, da amo sia: nababeba: le, ougi bagade ba: i.
これらのことを聞くと、会堂にいた人たちはみな、ひどく怒り、
29 Ilia wa: legadole, Yesu gasawane gagulaligili, gadili hiouginana asi. Ilia moilai da gafulu da: iya gadodili gagui galu. Ilia da amo gafulu bega: , Yesu afugili hiougili, bogoma: ne gudu fulisalimusa: dawa: i galu.
立ち上がってイエスを町の外に追い出し、町が立っていた丘のがけのふちまで連れて行き、そこから投げ落とそうとした。
30 Be Yesu da sinidigili, dunu aligi amo duduga asili, logoga asi.
しかしイエスは、彼らの真中を通り抜けて、行ってしまわれた。
31 Amalalu, Yesu da bu sa: ili, Ga: lili soge moilai amo ea dio Gabena: iame, amoga doaga: i. Sa: bade esoga, E da sinagoge diasu ganodini sia: olelei.
それからイエスは、ガリラヤの町カペナウムに下られた。そして、安息日ごとに、人々を教えられた。
32 E da hina gasa bagade gala ea sia: agoane olelebeba: le, ilia da Ea olelesu nababeba: le, bagadewane fofogadigi.
人々は、その教えに驚いた。そのことばに権威があったからである。
33 Amo sinagoge diasu ganodini, dunu ea dogo ganodini wadela: i ledo agoane Fio liligi aligila sa: i, amo lelebe ba: i. Wadela: i a: silibu ea dogo ganodini esalu “a: i” ea bagadewane gusa: su.
また、会堂に、汚れた悪霊につかれた人がいて、大声でわめいた。
34 Amane, “A: i! Yesu! Na: salede dunu! Di da ninima adi hamoma: bela: ? Di da nini wadela: ma: ne misibela: ? Di na dawa: ! Di da Gode Ea Hadigi ilegei adola ahoasu dunu!”
「ああ、ナザレ人のイエス。いったい私たちに何をしようというのです。あなたは私たちを滅ぼしに来たのでしょう。私はあなたがどなたか知っています。神の聖者です。」
35 Be Yesu da ema gagabole sia: i, “Ouiya: ma! Wahadafa gadili masa!” Amalalu, wadela: i a: silibu, dunu ea da: i ganodini luduli, osoboga gisalugala: le, gadili ahoabeba: le, dunu da bu hahawane ba: i.
イエスは彼をしかって、「黙れ。その人から出て行け。」と言われた。するとその悪霊は人々の真中で、その人を投げ倒して出て行ったが、その人は別に何の害も受けなかった。
36 Amalalu, dunu huluane bagadewane fofogadigili, enoma enoma amane sia: dasu, “Amo sia: da adi sia: la: ? E da hina ea sia: agoane gasa bagadewane wadela: i a: silibuma fadegamusa: sia: beba: le, ili fadegalesisa!”
人々はみな驚いて、互いに話し合った。「今のおことばはどうだ。権威と力とでお命じになったので、汚れた霊でも出て行ったのだ。」
37 Amalalu, dunu huluane amo soge ganodini, da Yesu Ea gasa bagade hou sia: ne iasu nabi dagoi.
こうしてイエスのうわさは、回りの地方の至る所に広まった。
38 Amalalu, Yesu da wa: legadole, sinagoge fisili asili, Saimone ea diasuga doaga: i. Saimone esoa: da asugi madelai. Dunu esalebe da amo uda uhisima: ne, Yesuma adole ba: i.
イエスは立ち上がって会堂を出て、シモンの家にはいられた。すると、シモンのしゅうとめが、ひどい熱で苦しんでいた。人々は彼女のためにイエスにお願いした。
39 Yesu da Saimone esoa: ma debea amoma beguduli, E da Ea sia: ga asugi logo hedofai dagoi. Amalalu uda da uhini, wa: legadole, dunu huluane ha: i moma: ne aowasu.
イエスがその枕もとに来て、熱をしかりつけられると、熱がひき、彼女はすぐに立ち上がって彼らをもてなし始めた。
40 Eso daloba, daeya, dunu bagohame ilia oloi na: iyado dunu Yesuma oule mafia: i. Yesu da ilima Ea lobo ligisili, huluane uhinisi dagoi.
日が暮れると、いろいろな病気で弱っている者をかかえた人たちがみな、その病人をみもとに連れて来た。イエスは、ひとりひとりに手を置いて、いやされた。
41 Fio liligi bagohame dunu ilia dogo ganodini aligila sa: i, da mugululi, fadegale, “a: i” ilia gusa: ne, “Di da Gode Ea Manodafa.” Be Yesu da ilima ouiya: ma: ne sia: i. Bai E da Mesaia ilia dawa: i galu.
また、悪霊どもも、「あなたこそ神の子です。」と大声で叫びながら、多くの人から出て行った。イエスは、悪霊どもをしかって、ものを言うのをお許しにならなかった。彼らはイエスがキリストであることを知っていたからである。
42 Hadigibi galu, Yesu da moilai fisili, dunu hame esalebe sogebi doaga: i. Amalalu, dunu bagohame hogoi helele, Yesuma fa: no bobogele, Ema doaga: i. Doaga: loba, ilia E da ili mae yolele masa: ne sia: i.
朝になって、イエスは寂しい所に出て行かれた。群衆は、イエスを捜し回って、みもとに来ると、イエスが自分たちから離れて行かないよう引き止めておこうとした。
43 Be Yesu E bu adole i, “Gode da Sia: Ida: iwane Gala Ea Hinadafa Hou olelema: ne, Na asunasi dagoi. Amaiba: le, Na da amo sia: eno moilaiga olelemusa: masunu.”
しかしイエスは、彼らにこう言われた。「ほかの町々にも、どうしても神の国の福音を宣べ伝えなければなりません。わたしは、そのために遣わされたのですから。」
44 Amaiba: le, E da mae fisili, sinagoge diasu amo soge huluane ganodini dialu, amo ganodini Ea sia: olelelalu.
そしてユダヤの諸会堂で、福音を告げ知らせておられた。

< Luge 4 >